V tem tednu lahko spremljamo napeto tekmovanje med središkimi pustnimi maskami za naziv najlepša in najizvirnejša maska. Tekmovanje bo trajalo do nedelje. Tokrat najboljše maske ne bo izbirala komisija, pač pa bo lahko glasoval vsak posameznik.
19. februarja bi Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig (petih knjig aforizmov: Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice in esejističnega dela Moj prepir z bogom), mecen, pevec, strojnik in učitelj ter zaslužni občan Ptuja praznoval 90. rojstni dan. Ob tem svojem jubileju je vsem ljubiteljem aforizmov, posebej pa še svojim prijateljem in ljubiteljem umetnosti želel podariti svojo zadnjo knjigo aforizmov – Ošiljene resnice. Žal je usoda želela drugače, izdaje svoje zadnje knjige, za katero se je tako neizmerno trudil, ni dočakal.
Na mestu, kjer je nekoč stala s slamo krita domačija dr. Matije Murka, nekdanjega profesorja na praški Karlovi univerzi, utemeljitelja literarne komparativistike in predsednika Slovanskega inštituta v Pragi, stoji danes nova hiša, v njej pa slavnemu rojaku posvečena spominska soba.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ostali zvesti tradiciji, da na večer kulturnega praznika gostijo odlične ustvarjalce slovenskega leposlovja. Letošnji praznični večer, ki je potekal virtualno, so posvetili slovenski pesnici in pisateljici Neži Maurer, ki je 22. decembra lani praznovala svoj 90. rojstni dan.
Letošnja, že 14. razstava likovnega umetnika Gregorja Samasturja v CID Ptuj, ki je namenjena spominu na njegovega sina, je trenutno na ogled le na spletu. Za javnost pa jo odpirajo ob predhodnem dogovoru. „Tradicije nismo želeli prekiniti, da letošnje razstave ne bi bilo. Zelo cenimo likovno ustvarjanje Gregorja Samasturja, da želi sodelovati z nami in da je pripravljen razstavljati v naših prostorih. Tako smo se dogovorili, da bomo ne glede na situacijo letos predstavili njegova dela iz opusa 22. Razstavo smo na naši Facebook strani odprli 10. februarja, kjer bo trenutno tudi na ogled,“ je povedal koordinator mladinskih programov v CID Ptuj Jure Šarman.
Dornavčani kljub epidemiji niso izpustili tradicionalnega fašenskega rajanja na pustni ponedeljek. Maškar je bilo v primerjavi z minulimi leti, ko se je povorka več ur vila skozi Mezgovce in Dornavo, manj, toda veselje je bilo med našemljenimi vseeno čutiti.
Že od svojega nastanka v letu 2003 razstava Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča potuje po Sloveniji in tujini. Adamičeva fotografija pustnih likov je bila v tistem času odkritje ne samo za ptujski prostor, temveč tudi za slovenski prostor. Do takrat je bilo namreč nepoznano, da bi se tak mojster glasbe ukvarjal tudi s fotografijo, četudi ga je bilo pogosto v pustnem času srečati s fotoaparatom na ptujskih ulicah in trgih.
Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval je največji likovni dogodek, ki poteka v okviru največje pustne prireditve v Sloveniji in v tem delu Evrope. Doslej je ekstempore v letih 2003, 2004 in nato od leta 2011 do 2020 na Ptuj privabil več kot 1000 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in nekaterih drugih držav. Kljub korona času so se v Kulturno- umetniškem društvu Art Stays, MO Ptuj in JZ za turizem Ptuj odločili, da jo bodo izvedli tudi letos, a v spletni obliki.
Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.
Dokončno obliko je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letošnji sedmi sezoni dobil takoj po novem letu, ko so si gledalci Televizije Slovenija lahko ogledali finale šeste sezone. Izjemno pozitivni odzivi so prišli z vseh koncev Slovenije, iz okolij, za katera si nismo mislili, da jih ta izjemni projekt zanima.
Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so letos na nekoliko drugačen način obeležili Prešernov dan. Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili virtualno kulturno prireditev na temo, kaj vse jim pomeni kultura.
Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurentovanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju.
Dodatno sproščanje ukrepov v šolstvu je v tem tednu delno odprlo tudi vrata glasbenih šol. Kot je zapisano v okrožnici šolskega ministrstva, bo vsaka šola posebej presodila, za katere in koliko učencev bo organizirala glasbeno izobraževanje v prostorih šole.
Pandemija koronavirusa je tudi na področje ljubiteljske kulturne dejavnosti vnesla številne spremembe in prilagoditve. Le-te onemogočajo izvajanje kulturnih prireditev, srečanj, revij, seminarjev, razstav, literarnih delavnic in podobno v živo. Ob prenašanju prireditev na splet, kot ob letošnjem kulturnem prazniku, po novem tudi seminarji in delavnice s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti potekajo preko zoom aplikacije, pri čemer udeleženci potrebujejo računalnik s (spletno) kamero in mikrofon.
V kulturnih ustanovah na Ptujskem in Ormoškem so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili vrsto aktivnosti. Nekatere so potekale v živo, druge na spletu. Glede na razmere in glede na to, da so lahko kakšen „običajen dan“ tudi brez obiskovalcev, so v PMPO zadovoljni z obiskom zbirk v ptujskem gradu, Miheličeve galerije, Salona umetnosti in OE Ormož, je povedal direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič. Zbirke v ptujskem gradu si je na praznik kulture ogledalo 234 obiskovalcev, v Miheličevi galeriji je bilo 50 obiskovalcev, v Salonu umetnosti 30 in v OE Ormož 34 obiskovalcev.
Za razliko od muzejev in knjižnic so gledališča še vedno zaprta za obiskovalce. V Mestnem gledališču Ptuj kljub mnogim neznankam pripravljajo novo sezono. Planirajo, da bodo svoja vrata odprli najpozneje maja. Po tem scenariju bi še vedno izpeljali vse zastavljene načrte. V tem času pa nastajajo nove predstave.
Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.
Tradicionalna proslava v Vrbi na sam praznik je odpadla!
Slavnostnega sprejema za prejemnike oljenke, kot smo ga bili vajeni, letos na ptujski občini ni bilo. Je pa županja Nuška Gajšek sprejela oba prejemnika Albina Bezjaka in Petra Srpčiča kot predstavnika Mestnega gledališča Ptuj. Vsak na svojem področju so pomembno zaznamovali kulturni utrip mesta.
V Narodnem domu na Ptuju so ob letošnjem kulturnem prazniku podelili priznanji ZKD. Gre za tradicionalno podelitev priznanj in plaket zaslužnim delavcem in društvom na področju ljubiteljske kulture. Podpredsednik ZKD Ptuj Jure Meško je priznanje podelil Inge Weigl, plaketo pa Francu Kuharju. Ob čestitkah jima je zaželel še veliko plodnih in ustvarjalnih let na področju ljubiteljske kulture in življenja sploh.
