Škarje in šivanke so v teh mesecih obvezni pripomočki v Vrtcu Ptuj, ki se pripravlja na jubilejno kurentovanje in na jubilejno 10. otroško povorko, ki bo tradicionalno dan pred pustnim torkom.

V hotelu Mitra so 15. februarja odprli likovno razstavo ptujske slikarke Anamarije Toš z naslovom Kurent iz sonca. To je že umetničina štirinajsta razstava. Obiskovalca tokrat vabi k uživanju e(ste)tike božanskega lika, ki se poslavlja od zime in v deželo kliče pomlad.

Šestdeseti jubilej Kurentovanja na Ptuju spremlja več priložnostnih razstav. Med njimi je tudi pregledna razstava 60 let Kurentovanja na Ptuju, ki je na ogled v Salonu umetnosti.

Pred vrati so enotedenske počitnice, mnogi starši pa v dilemi, kako naj ta prosti čas popestrijo svojim otrokom. Kar nekaj povsem brezplačnih in zanimivih vsebin za otroke in mlade tudi tokrat ponujajo v ormoškem Grajskem centru za družine in Mladinskem centru.

(Opravičljiv) razlog za izostanke v šolskih klopeh v teh dneh niso le bolezni, temveč tudi pustne obveznosti, vsaj tako so dejali zbrani koranti pred Šolskim centrom na Ptuju.

Številni ljubitelji likovne umetnosti so se udeležili odprtja razstave likovnih del Irene Tušek  pod naslovom Iskanjav kidričevskem dvorcu Sternthal.

Druženje po starih običajih vsako leto pripravi ena od sedemnajstih vasi v občini Destrnik, letos pa je potekalo v organizaciji Jiršovcev.

Učenci 4. b-razreda ormoške osnovne šole s svojimi 36 razstavljenimi deli v grajski pristavi vabijo v njihov pravljični svet.

V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je na ogled razstava o življenju slikarja Jana Oeltjena pod naslovom od Zibelke do groba. Gre za razstavo, ki je nastala na osnovi darila Martine Mehrmamm-Scmidt, pravnukinje slikarja Jana Oeltjena in Else Oeltjen Kasimir.

Po uspešni obnovi Miheličeve galerije na Ptuju so 6. februarja v njej odprli razstavo slovenskih umetnikov in umetnic, ki so si za osrednji motiv svojega ustvarjanja izbrali lik kurenta v slovstveni folklori. Prva letošnja razstava Kuri, glan, glan je posvečena 60-letnici Kurentovanja in karnevala na Ptuju.

Na Osnovni šoli Gorišnica so z literarno čajanko obeležili Prešernov dan in hkrati 260-letnico šolstva v kraju. Osrednja prireditev ob visokem jubileju bo sicer sredi aprila, v pripravi je tudi zbornik.

Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidma je slovenski kulturni praznik, 8. februar, proslavilo s tremi dogodki: odprtjem razstave slikarja Franca Simoniča, pohodom po Srakačevi poti in ponovitvijo komedije Podnajemnik.

V dominikanskem samostanu na Ptuju so na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili priznanje in plaketi ZKD Ptuj ter veliko oljenko in oljenki MO Ptuj za izstopajoče dosežke na področju kulture v letu 2019. Polna dvorana dominikanskega samostana ni zaploskala samo letošnjim ptujskim nagrajencem, temveč tudi mojstru fotografije Stojanu Kerblerju, prejemniku najvišjega kulturnega priznanja v državi.

Na predvečer Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, je v ormoškem hramu kulture potekala občinska proslava, na kateri so po tradiciji podelili priznanja Ksavra Meška za dosežke na področju kulture. Najvišje priznanje, plaketo, je letos prejel Vekoslav Prejac, član Kulturnega društva Podgorci.

Vino mistik je plod sodelovanja Zveze društev kurentov in Ptujske kleti. To se je začelo v letu 2016, ko se je iz prvotno pokroviteljskega odnosa razvila ideja partnerstva ter se realizirala v vinu, ki dozori v Ptujski kleti. V pustnem času 2020, ki nosi še posebno obeležje zaradi 60-letnice Kurentovanja, je tako že četrtič zapored luč sveta ugledalo kurentovo vino mistik.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so lani zabeležili višje število obiskovalcev kot leto poprej. Kar se tiče ogleda grajskih zbirk na ptujskem gradu, so bili najštevilčnejši Madžari, sledijo Francozi, Avstrijci, Italijani, Izraelci in Nemci. Zanimivo: še vedno je precej slab obisk Hrvatov, ki jih je bilo manj kot obiskovalcev iz bistveno bolj oddaljenih držav, kot sta Amerika ali Rusija.

V vseh šolah na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, razen na podružnični šoli Kog, izvaja pouk ormoška glasbena šola. Na Kogu pa so vedno težave. Čeprav so imeli učenci interes, je bil očitno interes Glasbene šole Ormož premajhen, da bi nekdo hodil tja poučevat.