Arhiv Štajerskega Tednika

V mestnem gledališču Ptuj se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Litere Orlando Uršič, pri kateri je roman tudi izšel. Sicer pa sta se v voditeljski vlogi izmenjevala. Če je kdo pričakoval, da bo prišel na predstavitev s kitaro, se je hudirjevo zmotil, saj Predin svojega pisateljevanja ne meša z glasbo. Kot pravi, gre za strogo ločeni področji.

Do izida prvega romana Mongolske pege se je Predin podpisal pod dve knjigi raznovrstnih krajših besedil. Tisti, ki so roman že prebrali, imajo o njem same pohvalne besede, gre za dobro zgodbo, ki jo moraš prebrati na en mah, tako te prevzame. Zahteva pa aktivnega bralca. Predin je prepričan, da se bo število bralcev knjig v nekem obdobju ponovno povečalo, kot se je povrnila vinilna plošča, ki je po 50 letih premagala zgoščenke.

Orlando Uršič je ob predstavitvi knjige povedal, da v današnji knjižni produkciji ni zasledil take strukture in načina pisanja, kot ga ima Predinov roman. Gre za večplastni roman in dve časovni perspektivi. V bistvu ga sestavljata dve zgodbi, ena se plete v času med turškimi vpadi v 16. stoletju do protestantizma, druga pa v sodobnosti, v povojnih desetletjih pa vse do danes, ko je tudi malo težek čas. Odseva naše rane, strahove, negotovosti, v sebi pa nosi tudi sočutje do svojih likov, humanizem na splošno v smislu, da se avtor ni postavil v vlogo pametovalca, četudi je Zoran Predin neusmiljen kritik. Skozi dobrodušni humor, gogoljanski humor samo odpira neka vrata, nasmeje v smrtno resnih stvareh, ki so v nas samih.

Preberite več v Štajerskem Tedniku