Ptuj : Spominska slovesnost ob obletnici prvega strela leta 1991
Na dvorišču bivše vojašnice Ptuj je 24. maja potekala spominska slovesnost ob obletnici prvega strela v času osamosvajanja na Ptuju. Pripravilo jo je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ob podpori MO Ptuj in Elektra Maribor, d. d., ter v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ptuj, Območnim združenjem borcev za vrednote Ptuj, Društvom invalidov Ptuj in Društvom generala Maistra Ptuj.

Slavnostni govornik na letošnji spominski slovesnosti je bil Bojan Lunežnik, član Policijskega veteranskega društva Sever Maribor, ki je bil v času osamosvajanja Republike Slovenije poveljnik specialne enote milice v Mariboru. „Glede na dogodke v Mariboru je republiško vodstvo sprejelo odločitev, da se posameznim vojaškim objektom izključi električna energija, s tem pa pridobi ugodnejša izhodišča za pogajanja z JLA. V Mariboru so delavci Elektra to že opravili, sprejeta je bila odločitev, da se izklopi električni tok tudi v vojašnici na Ptuju. Delavci Elektra Ptuj so delo opravili odgovorno in hrabro. Ko so želeli oditi s kraja izklopa, je prišlo do tragičnega dogodka, ko so nanje streljali iz avtomatske puške. Pri tem je bil v nogo ranjen električar Boris Fras, preostala dva delavca sta bila na srečo nepoškodovana. Na kraju dogodka je prišlo do spora med pripadniki JLA s civilnimi reševalci in miličniki. Takrat se je pokazala aroganca oficirja, ob pomoči vojakov, saj niso dovolili odvoza ranjenega električarja v bolnišnico, ampak so ga želeli odpeljati v vojašnico, z izgovorom, da bodo oni poskrbeli za njega. Vse se je končalo s tem, da je bil ranjeni odpeljan v ptujsko bolnišnico, nato pa v UKC Maribor, kjer so ga oskrbeli. Takrat je bil to prvi strel na območju Republike Slovenije, ustreljen od takratne JLA proti slovenskemu civilistu. Zato je prav, da temu dogodku pripisujemo posebni simboličen pomen. Prav je, da se spominjamo takšnih dogodkov, s tem izkazujemo čast takratnim udeležencem, ki so aktivno sodelovali v preprečitvi namer takratne JLA, ki od tega dne ni bila več ljudska, saj se je obrnila proti ljudstvu,“ je na dogodke pred 28 leti spomnil Lunežnik.
Preberite več v Štajerskem Tedniku