##IMAGE-4017342##

Stalno muzejsko razstavo v Mestnem muzeju Krško, posvečeno odporniški skupini Prvi krški borci, od leta 2016 dopolnjujemo z originali plaket Vladimirja Štovička in dodatnim gradivom ter vsakič podrobneje predstavimo enega od članov.

dopolnitev stalne razstave

petek, 1. 12., ob 16. uri, Mestni muzej Krško

prost vstop

Stalno muzejsko razstavo v Mestnem muzeju Krško, posvečeno odporniški skupini Prvi krški borci, od leta 2016 dopolnjujemo z originali plaket Vladimirja Štovička in dodatnim gradivom ter vsakič podrobneje predstavimo enega od članov.

Tokrat smo v ospredje postavili Milana Kaplana.

Zgodovinarka Irena Fürst je o njem med drugim zapisala:

»Sin Jožeta (1884–1952) in Katarine (1883–1977), rojene Sotošek iz Križ, se je rodil 27. avgusta 1918 v Krškem kot njun peti otrok. Oče Jože je bil čevljar. Imel je svojo obrt, ki je v začetku družini zagotavljala socialno varnost. Zaradi razvoja čevljarske industrije pa se je njegovo delo sčasoma skrčilo zgolj na popravljanje čevljev. To je vplivalo na socialno stanje družine in njihove selitve. Iz prvotne Ahčinove hiše so se selili najprej v hišo, ki je danes Šelerjeva, nazadnje, okrog leta 1930, pa še v manjšo, »Kaplanovo hišo« na Valvasorjevem nabrežju 2.

Kaplanovi otroci so v Krškem hodili v osnovno in meščansko šolo. Milan je končal pet razredov osnovne in dva razreda meščanske šole […] v Šoštanju se je izučil frizerske obrti. Tam je nekaj časa delal kot frizerski pomočnik, nato se je preselil v Ormož. Iz Ormoža je odšel na služenje vojaškega roka. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vrnil v Krško, kjer sta z bratom Radom maja 1941 odprla samostojni frizerski salon.

Družina Kaplan je bila verna katoliška družina. A kljub temu so se njihovi sinovi navzeli naprednih idej, ki jih je po prihodu v Krško leta 1938 širil študent medicine, sicer pa aktivist KP Maks Strmecki, ki je stažiral v krški bolnišnici. Milan se je po vrnitvi v rodno Krško takoj priključil skupini napredno mislečih vrstnikov in že maja 1941 je bil sprejet v komunistično partijo. Sodeloval je v akcijah, ki jih je vodil brat Rado.

28. julija 1941 se je z vlakom v Krško pripeljala Ivanka Uranjek-Angelca, kurirka PK KPS za Severno Slovenijo. Članom KP za Posavje je prinesla propagandno gradivo. Z Radom, Milanovim bratom, naj bi se dobila v brivskem lokalu na Vidmu. Ker je bil ponedeljek, je bil lokal zaprt in Rado je ni pričakal. Odšla je v brivski salon v Krško in tudi tam ga ni našla. Iz lokala je odšla, v njem pa pozabila torbo z materialom. Frizerski pomočnik je torbo odnesel na policijsko postajo in policisti so takoj začeli iskati Rada. Prijeli so brata Milana, ki pa jim je obljubil, da bo pomagal najti brata in so ga izpustili. Milan je seveda obvestil vse člane skupine o dogajanju, zato so se umaknili v svoj tabor v Rore. Sledila je nova izdaja. Neki cestni delavec je Nemcem razkril lokacijo tabora, nemški policisti so jih obkolili in zajeli ter odpeljali v zapore v Krško.

Vse tri Kaplanove fante, Milana, Rada in Zdenka, so po aretaciji pripeljali na njihov dom in opravili temeljito hišno preiskavo. 30. julija 1941 so bili Milan, njegova brata in vsi drugi borci krške skupine ustreljeni v gozdu Dobrava pri Brežicah.

Družina Kaplan je morala 1. novembra 1941 v sklopu izgona ljudi iz obsavsko-obsoteljskega pasu v izgnanstvo. Oče Jože, mama Katarina, sin Albin in hčerka Mihaela so bili nameščeni v taborišče Gieboldehausen v takratno pokrajino Hannoversko. Kljub izdanemu Razglasu o usmrtitvi članov krške skupine oče Jože in mama Katarina nista verjela, da njunih treh sinov ni več. Upala sta, da jih bosta po vrnitvi spet videla.

Izkop posmrtnih ostankov članov skupine konec novembra 1945 je razblinil še zadnje upe staršev, da so sinovi živi. Vse prestano trpljenje in izguba sinov sta že kmalu, leta 1952, pahnila v grob tudi očeta Jožeta.«

Življenjsko pot Milana Kaplana in njegove družine bo na odprtju predstavila upokojena kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter avtorica razstave Irena Fürst.