Nasilje v družini: Ženo vklenil z verigami v hlev, a se je vrnila k njemu
Grozljivi primeri družinskega nasilja se medsebojno bistveno razlikujejo, pa vendar imajo vsi nekaj skupnih točk. Žrtve zlorab velikokrat sploh ne prepoznajo, da gre za nasilje, obenem pa se bojijo odziva storilcev po prijavi tovrstnih primerov. Je sploh možno odgovoriti enoznačno na vprašanje, zakaj se je ženska, ki jo je partner z verigo zapenjal v hlev, vrnila k njemu? Zakaj je vedno več primerov, ko starše zlorabljajo njihovi lastni otroci?
Preveč, bistveno preveč je še vedno družinskega nasilja, ki ostaja skrito za štirimi stenami, je bila ena izmed ugotovitev okrogle mize, ki je v četrtek potekala na Centru za socialno delo Ptuj.
Kljub ničelni toleranci do nasilja in odzivnosti pristojnih institucij v teh primerih še vedno ugotavljajo, da žrtve svojo stisko nemalokrat zaradi sramu in občutka krivde zamolčijo. Storilci pa tako ostanejo nekaznovani.
Stanje na tem področju na državnem nivoju je slabo, na ptujskem še bistveno slabše. Po podatkih, ki jih je predstavil komandir Policijske postaje Ptuj Boris Železnik, smo precej nad državnim povprečjem po številu primerov nasilja v družini. „Dejstvo je, da je zgodb še veliko več, kot kaže naša statistika. Mi dobimo prijavo, ko gre za akutno stanje,“ je med drugim pojasnil Železnik. In ravno dejstvo, da izjemno veliko primerov ostaja neprijavljenih, je zelo skrb vzbujajoče. Sosedje, sorodniki, vsi na eno oko zamižijo, s čimer pravzaprav tolerirajo nasilje, velikokrat pa spregovorijo, ko je že prepozno, ko se zgodi tragičen dogodek.
Varna hiša kot možnost za ustvarjanje novega življenja
Kaj pa, ko žrtev nasilje prijavi še policiji?
Število primerov nasilja v družini, s katerimi se ukvarja CSD Ptuj
Ptujsko območje nad državnim povprečjem
Preberite več v Štajerskem Tedniku
