Arhiv Svet 24

Cestnoprometni predpisi so zelo jasni in enostavni. Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

Slaba steza ni opravičilo

Tudi na policiji zaznavajo, da nekateri kolesarji ne uporabljajo kolesarskih stez, temveč vozijo po vozišču. »Razlogov za takšno ravnanje je lahko več. Med drugim so to pešci na teh stezah, poškodovano vozišče, neočiščena steza …« pravijo na policiji. Vozniki avtomobilov bi lahko na takšen odgovor rekli, da so tudi slovenske ceste vse prej kot v dobrem stanju, pa se zato ne vozijo po pločnikih.  Rekreativni kolesarji pogosto dodajajo, da so prehitri za tako neurejene kolesarske steze, da je vožnja po njih neudobna in še kaj. A urejenost kolesarskih stez, predvsem pa njihova vzdržanost in zasnova, je druga zgodba, kar pa ne daje prostih rok kolesarjem, da vozijo tam, kjer ne bi smeli.

Tudi sicer veliko kolesarskih prometnih prekrškov uide roki pravice, vseeno pa na policiji pravijo, da so letos ugotovili 735 kršitev vožnje po vozišču, kljub zagotovljenim kolesarskim stezam.

Vsega skupaj so zaznali 4.085 kršitev cestnoprometnih predpisov s strani kolesarjev, od tega 1225 kršitev zaradi nepravilne strani vožnje, 28 zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, 122 kršitev vožnje pri rdeči luči ipd.

»Podatkov o agresivni ali neodgovorni vožnji nimamo, ker jih ne zbiramo v takšni obliki,« pojasnjujejo.

So kazni prenizke?

Kazni pa niso visoke. Za vožnjo izven kolesarske poti mora kolesar plačati 40 evrov, med pogostimi kaznimi so še vožnja brez luči ponoči (80 evrov), telefoniranje ali uporaba slušalk med vožnjo, nasprotna smer vožnje prav tako 40 evrov, prevožena rdeča luč pa je vredna 250 evrov. Če ujamejo kolesarja vinjenega, je kazen 1200 evrov.

Pri nas so kolesarji udeleženi v približno 1400 nesrečah na leto ali v okoli 10 odstotkov vseh nesreč, predstavljajo pa tudi približno 10 odstotkov vseh smrtnih žrtev na cestah in kar 24 odstotkov vseh, ki se pri nesrečah huje poškodujejo. Leta 2024 so tako umrli štirje kolesarji (v 2023 jih je bilo sedem), 239 pa se jih je hudo poškodovalo (v 2023 pa 235).

Večino nesreč povzročijo sami

Med najpogostejšimi vzroki za nesreče kolesarjev lahko najdemo izsiljevanje prednosti, neprilagojeno hitrost, nepravilno stran vožnje in alkohol, ki pri kolesarjih povzroči kar prek 100 nesreč na leto.

V 60 odstotkih primerov so kolesarji sami povzročitelji nesreč s smrtnim izidom, pri hujših poškodbah pa kar 70 odstotkov. Med umrlimi jih je bila velika večina brez kolesarske čelade.

Še nekaj razlogov torej, da morajo biti kolesarji tudi med bolj strpnimi udeleženci v prometu in da uporabljajo kolesarsko stezo, kjer je ta na voljo.