MV

»Če ne bomo začeli tretirati vsakega nasada, tudi brajd in ohišnic, potem nas čaka velika tragedija v vinogradništvu,« je že pred dvema letoma opozarjal ptujski svetovalec Matej Rebernišek.

Do tragedije je prišlo, saj skorajda ni vinograda, kjer ne bi udarila bolezen, zato je ob samem tretiranju ameriškega škržatka ključno tudi odstranjevanje trt, ki kažejo bolezenske znake. »Če en šparon kaže bolezenske znake, drugi pa ne, je treba tudi takšno trto odstraniti. Vinogradniki ne smejo čakati z odstranitvijo, temveč morajo trs odrezati in zamazati ali izruvati, takoj ko se pojavijo znaki. Če vinogradniki trto pustijo, škržatku omogočijo, da se bo prehranjeval na okuženi trti, kar pomeni, da bo prihodnje leto vsaj dvakrat več okuženih trsov. Treba je biti dosleden. Vem, da gre za rigorozen ukrep, da te dobesedno srce boli, ko je treba izsekati trto, vendar je nujno,« je jasen Jože Miklavc z mariborskega zavoda.

Avstrijci dosledni, v slovenskih vinogradih rumenica vsem na očeh

Vodja oddelka za varstvo rastlin na KGZ Maribor, ki se že dve desetletji ukvarja z rumenico, poziva vinogradnike k doslednosti. Zato ga žalosti, da v avstrijskih vinogradih na meji s Slovenijo ni mogoče videti trte, ki bi kazala bolezenske znake, medtem ko pri nas »včasih ni treba niti stopiti iz avta,« pravi.

»Avstrijski vinogradniki trte sproti odstranijo, oni se učijo na naših napakah, pa tudi miselnost je drugačna. Pred dobrim desetletjem sem predaval v Avstriji o rumenici. Takrat so nas avstrijski vinogradniki spraševali, katera sredstva uporabljamo za tretiranje škržatka, naši vinogradniki pa so spraševali, kakšna je kazen, če ne tretirajo. Med Mariborom in Lipnico je le 30 km razlike, miselnost pa je povsem druga. In še danes se najde vinogradnik, ki pove, da že vsaj pet let ni tretiral trte. Treba je spremeniti miselnost.«

Več v Štajerskem tedniku