ČG

Zgolj v zadnjih dneh septembra so morali usmrtiti več tisoč prašičev, ob tem pa beležijo nove pojave. Bolezen je že potrjena tudi v Bosni in Hercegovini.

Ob 200.000 prašičih, kolikor naj bi jih slovenski rejci redili pred dvema letoma, je bila stopnja samooskrbe s prašičjim mesom okrog 37 %, so podatke zbrali na kmetijskem ministrstvu. Posledično oskrba državljanov s svinjskim mesom že leta temelji na uvozu, predvsem iz Španije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, kažejo podatki statističnega urada.

Po podatkih SURS prispe iz Hrvaške na slovenski trg okrog desetina uvoženega svežega in zamrznjenega svinjskega mesa. Ali bo zaradi bolezni, ki je na Hrvaškem od leta 2023 pokosila že več kot 50.000 prašičev (četrtino slovenske reje), od tega 10.000 prašičev septembra letos, ogrožena oskrba s svinjskim mesom?

V GIZ Mesne industrije Slovenije pravijo, da izbruh prašičje kuge na Hrvaškem za zdaj ne vpliva na dobavo oz. preskrbo s svinjskim mesom v Sloveniji, niti nima vpliva na cene svinjine. "So se pa zaradi pojava APK spremenile transportne poti. Namesto skozi Hrvaško gre transport proti jugu preko Madžarske. Seveda pa je zaradi bližine izbruhov med prašičerejci in proizvajalci prisotna velika bojazen pred pojavom afriške prašičje kuge v Sloveniji, ker bolezen predstavlja eno največjih groženj v prašičereji, kljub temu da rejci dosledno izvajajo vse biovarnostne ukrepe za preprečitev vnosa in okužbe živali," so sporočili z združenja.