Osebni arhiv

Čebelar Simon Fridau se s prevoznim čebelarstvom ukvarja že več let. Pri tem je treba dobro poznati tehnologijo čebelarjenja in prevažanja, lastnosti medovitih rastlin, pozorno spremljati vremenske razmere ter poznati ustrezno zakonodajo. »Letos smo točili veliko več medu kot ostali čebelarji, ki imajo stacionarne panje, vendar so naši stroški bistveno višji. Poleg tega včasih še nekaj ur pred premikom čebel ne vemo, ali bomo sploh šli na pot. To počnemo ponoči, saj ne sme biti prevroče,« opisuje Fridau.

Trenutno imajo 80 panjev, od tega jih na paše vozijo približno polovico, predvsem na Pohorje in v okolico Lendave. Dela, skrbi in voženj na lokacije je veliko.

Ker čebele vozijo na različne lokacije, je pri njih sezona precej daljša. Medtem ko so ostali čebelarji sezono zaključili že junija, so jo oni letos podaljšali vse do začetka septembra. Pridelali so veliko cvetličnega, lipovega, akacijevega in kostanjevega medu. Po sedmih letih je bila spet hojina paša, česar so bili zelo veseli, saj je po hojinem medu veliko povpraševanja. Če bi ostajali samo na eni lokaciji, ne bi imeli tolikšne raznolikosti, saj doma večinoma pridobijo cvetlični med.

V primerjavi z lanskim letom so letos natočili kar dvakrat več medu. V normalni sezoni se količina giblje med 20 in 25 kilogrami na panj. Tisti, ki čebel ne prevažajo, težko presežejo 20 kilogramov na panj na sezono. »Z 80 panji ne bi mogli preživeti, saj to ne pokrije niti stroškov ene letne minimalne plače,« še pove Fridau.

Cene medu ne bodo zniževali

Več v Štajerskem tedniku