ČG

Želijo si, da bi jim odgovorni prisluhnili, kajti njihov glas je tudi glas lepše prihodnosti za mesto, da bodo s ponudbo zadovoljni tako domačini kot obiskovalci. »V mestu nimam več kaj kupiti, zato tudi na kavo več ne pridem,« je pogosto slišati Ptujčane in okoličane. Toda v starem jedru je še vedno nekaj odličnih obrtnikov, ki vsak dan – bolj ali manj – bijejo boj za preživetje. Nekateri že z zavedanjem, da se s koncem njihove službene poti zapira tudi njihov lokal in njihova dejavnost.

Frizerstvo Marta brez naslednikov

Frizerstvo Marta obstaja že od leta 1973, v posesti družine Goričan pa je od leta 1998. Marta Goričan, ena izmed najbolj prepoznavnih ptujskih frizerk, ki je občasno še v salonu, katerega upravlja sin Boris, pove, da so se ohranili zaradi strpnosti, vztrajnosti, ponižnosti in predanosti svojemu delu, strankam. Včasih so stranke tudi brili, s korono pa se je to nehalo. Delo v frizerstvu je vse prej kot lahko, za preživetje je treba delati od jutra do večera. V družini Goričan naslednikov, ki bi prevzeli dobro vpeljano obrt, ni, zato bo lokal slej kot prej začel pisati novo zgodbo s povsem drugačno dejavnostjo.

Kdo bo še popravljal čevlje, ko ugasne Ekspresno čevljarstvo Pavleta Iliča?!

Dvanajstega junija letos je Ekspresno čevljarstvo Pavle Ilič praznovalo že 53 let od odprtja. »Vztrajaš, to je več kot trma,« pravi Pavle in dodaja: »Pametnjakoviči so nam mesto zaprli, ljudje si zvečer ne upajo ven, ker je vse tako prazno, pusto, nikjer nikogar.«

Tudi prihodnost čevljarstva je temna. Naslednikov ni, njegovi otroci so si izbrali druge poklice, druge kariere. Mesto bo ostalo brez zadnjega čevljarja. To ne skrbi nikogar v tem mestu, čeprav se v vsakdanjiku že riše drugačna zgodba, ki je marsikdo (še) ne želi videti: vse več ljudi namreč prinaša v popravilo stare, raztrgane čevlje, ki jih čevljar komaj še 'spravi skupaj'. Kriza že kaže zobe. Kmalu pa čevljev ne bo nihče več popravljal. O trajnosti v tem primeru ne govori nihče, tudi ne o tem, koliko več odpadkov bo, če ne bo nikogar, ki bo popravljal čevlje, zašil kakšno od ženskih, šolskih in drugih torb.

Suha roba Pintar je le še spomin

V začetku leta 2025 je mesto izgubilo eno izmed zadnjih tradicionalnih obrti v mestu, ki je vztrajala od leta 1952, Suho robo Pintar. Ko je Anton Pintar mlajši lokal zaprl, to ni zanimalo nikogar, četudi je bil s svojimi izdelki še vedno zelo zanimiv, tako za nekatere dejavnosti, v katerih se je ohranil tradicionalni način kmetijske pridelave, storitve kot tudi za turizem, in sicer s svojimi izvirnimi lesenimi spominki.

Tudi Yugo bar naslednje leto zapira vrata

Več v Štajerskem tedniku