Kmetje za sanacijo plazov nimajo ne volje in ne denarja
Podravske občine so v teh dneh zaključile s popisovanjem škode, nastale med neurji maja letos. Občinske ocenjevalne komisije so zabeležile več kot 700 plazov, vsaj štiri hiše so ocenjene kot popolnoma uničene. Ogromna je škoda na javni infrastrukturi, prav tako na kmetijskih površinah, poljščinah. A zdi se, da bodo tokrat kmetje vsaj pri cenitvi škode na poljščinah spregledani, preslišani, zavrnjeni s pojasnilom, da zavarovalnice omogočajo zavarovanje posevkov pred poplavami.
»Ocenjujemo, da je bilo v porečju reke Pesnice s pritoki, Dravinje s pritoki in Drave s pritoki poplavljenih okrog 33.000 ha površin. Na žitih je škoda zaradi poplav evidentna. Opažamo, da se je na poplavljenih površinah ustavila rast žit, zrnje se ne polni, spodnji del rastlin je zamuljen. Prvi ogledi kažejo, da bo izpad pridelka ponekod stoodstoten. Vsaj petino koruznih posevkov je bilo treba na novo posejati, prav tako okrog 600 ha oljnih buč, saj so rastline propadle,« je obseg poplav predstavil Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Groba ocena finančne škode na kmetijskih površinah zaradi poplav in plazov presega deset milijonov evrov, pa je dodal direktor kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Direktor meni, da mora država pomagati kmetom, ki se soočajo z eno težjih pridelovalnih letin, zlasti žit.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
