Arhiv Štajerskega Tednika

»Pri prehrani rastlin velja Liebigov zakon, ki je eden izmed osnovnih kmetijskih zakonitostih. In sicer pravi, da se pridelek ravna po tistem elementu, ki ga je v tleh najmanj. Ni pomembno, ali dodamo dovolj dušika, magnezija, dovolj ostale hrane, če nam manjka na primer fosforja. In tla v Sloveniji so izredno različna, kar tudi vpliva na založenost in kislost ali bazičnost tal,« je v uvodu poudaril Ivan Brodnjak, vodja svetovalne službe na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, kjer letno opravijo tudi do 4.000 analiz tal.

In edini način, s katerim lahko kmetje ugotovijo, kateri elementi manjkajo oziroma katerih je preveč, je analiza tal. »Na našem zavodu opravljamo analize za kalij, fosfor, humus in pH-vrednost. Na splošno ugotavljamo, da je glavni razlog za slabo rodovitnost zakisanost, torej prenizka pH-vrednost, in prezaloženost tal z določenimi hranili. Slednje še posebej velja za naše vrtove, ki so praviloma pregnojeni in vsebujejo preveč fosforja, ki ga vnašamo s pepelom iz peči. Kako rešiti ta problem? Fosfor se izpira slabo, njegovo vsebnost v tleh zmanjšamo le s spravilom pridelka ali s celotno zamenjavo zemljine. Dušika v (teh) osnovnih analizah ne preverjamo, saj je njegova vsebnost odvisna od humusa. Več je humusa v tleh, več se ga sprosti. Sprošča pa se tudi z rahljanjem tal. Glede humusa je zaželeno, da ga je v tleh čim več, saj je humus zaloga hranil, zadržuje vodo in izboljšuje strukturo tal. Ugotavljamo, da ga je na njivah v povprečju nad 2,5 odstotka, na travnikih pa nad pet odstotkov, kar je solidno, tako da imamo solidno humusna tla.

Preberite več v Štajerskem Tedniku