Podravje: Škode na kmetijskih površinah ni šest, ampak enajst milijonov evrov!
Sicer brez posebnega upanja na uspeh, pa vendar člani sveta OE KGZS Ptuj med drugim zahtevajo sistemsko ureditev letalske obrambe proti toči, sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na 65 odstotkov in zmanjšanje odbitne franšize na največ pet odstotkov.

Kljub dolgi razpravi o posledicah škode po julijskih neurjih s točo in možnih rešitvah oziroma zaščiti pred vremenskimi tegobami, ki vse pogosteje prizadenejo Spodnje Podravje, je Milan Unuk, predsednik sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, na koncu ugotovil, da je bila očitno brez pravega smisla. »Zelo sem razočaran, današnja izredna seja naj bi nam vsaj nakazala pot, po kateri bomo šli, iz slišanega pa je jasno, da govorimo sami sebi. Sklepe, ki smo jih sprejeli člani sveta, bomo sicer posredovali naprej, a brez posebnega upanja na kakršenkoli uspeh; očitno pač nismo dovolj vredni, da bi nas upoštevali.«
Zahtevajo primerjalno analizo protitočne zaščite s sosednjimi državami
Svet območne enote KGZS Ptuj tako zahteva primerjalno analizo protitočne zaščite v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji, sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktiviranje ukrepa »de minimis« za najbolj prizadete kmetovalce, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki jih dopuščajo predpisi EU, zmanjšanje odbitne franšize pri zavarovanjih na največ pet odstotkov ter pregled parametrov odkupa pri žitih v primerjavi z drugimi državami.
Avstrijci z letali, Hrvati s (prepovedanimi) raketami
Darko Kralj, vodja obrambe proti toči pri Letalskem centru Maribor, je opisal način dela svoje ekipe, opozoril na finančno podhranjenost, slabo opremljenost in na težave, ki jim jih dodatno povzročata avstrijska in hrvaška protitočna obramba. »Avstrijci uporabljajo letalsko obrambo, Hrvati raketno, ki je, mimogrede, po pravilih EU sploh ne bi smeli, oboji nevihtne oblake preženejo k nam, mi pa se potem znajdemo vmes z enim zastarelim letalom. Potem je tu država, ki nam iz leta v leto krči sredstva za delo. Problem je tudi v tem, da domača stroka še vedno vztraja, da ni dokazov o učinkovitosti letalske protitočne obrambe, čeprav rezultati v tujini kažejo drugače.«
Bi tudi gasilcem določili število intervencij?!
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se