##IMAGE-2216067##

Na domačiji Primoža Trubarja na Rašici se je sinoči tudi uradno končalo Trubarjevo leto. Na okrogli mizi so sklenili, da se dejavnosti s tem ne bodo končale, saj Slovencem ostaja zgled Trubarjevega humanizma, kulture, duhovnosti in osebne odgovornosti.

Slovenija se je leta 2008 spominjala 500-letnice rojstva reformatorja in začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja ter obletnico obeležila s številni dogodki, od simpozijev in razstav do novih knjižnih izdaj. Uradno se je Trubarjevo leto začelo dan pred slovenskim kulturnim praznikom; 7. februarja leta 2008 je predsednik republike Danilo Türk v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani odkril Trubarjev kip, delo kiparja Tineta Kosa.

Osrednja državna slovesnosti je bila 8. junija lani, dan pred 500-letnico rojstva Trubarja. Kulturni del z udeležbo celotnega slovenskega državnega vrha je tedaj prikazal pet najpomembnejših obdobij velikana slovenske književnosti, od njegove smrti v nemškem Derendingenu leta 1586 do rojstva leta 1508 na Rašici. Slovesnost je potekala na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah, ta kulturni spomenik pa je gostil tudi uradni zaključek leta, posvečenega "očetu slovenske knjige".

"Ena sama oseba je v času turških vpadov, kmečkih uporov, kuge in velike ekonomske krize spremenila celoten narod, ga nadgradila in pred petimi stoletji dvignila v vrh evropske kulture," je Trubarja na zaključni okrogli mizi "Kaj je Trubarjevo leto prineslo slovenski kulturi" osvetlil Benjamin Hlastan (Trubarjev forum).

Mihael Glavan, publicist in dolgoletni vodja rokopisne zbirke NUK, je ocenil, da se preučevanje Trubarja približuje normalnemu stanju. "Vse manj je neodkritih virov in vse več sintez ter novih poudarkov. Lani je bilo deset akademskih simpozijev od Tübingena do Rima, iz Jeruzalema smo dobili Ta drugi deil tiga noviga testamenta, ki ga v Sloveniji nikoli nismo imeli. Trubar se je s svojimi besedili in z veliko sporočilnostjo tudi za naš čas ponovno vrnil in zakoreninil med Slovenci ... Žal pa se razen nekaj osnovnih šol po Trubarju ne more imenovati nič resnično velikega," je menil Glavan, pisec Trubarjevega albuma. Anton Zakrajšek, župan občine Velike Lašče, je izrazil veselje nad dejstvom, da država tega leta ni centralizirala: "Pobude so prihajale od ljudi in društev. Trubar je s svojim lastnim delom napravil tako velik korak za narod, ni mogel računati na državo. Žal pa še vedno ni nobene nacionalno pomembne ustanove, ki bi bila poimenovana po njem, kljub številnim pobudam."

Ena najbolj odmevnih akcij je bila razstava o Trubarjevem življenju, ki je prepotovala Evropo po vseh postajah, kjer je svoje sledi pustil Trubar. "Bila je tudi v Trstu, Gorici in Čedadu. Mi smo jo poimenovali Veliki neznani Evropejec in je zelo odmevala tudi med Italijani ... Želeli smo postaviti dve obeležji v Trstu, kjer se je Trubar izobraževal, in v Gorici, kjer je pridigal. Tega zaradi popolnega nerazumevanja obeh mestnih oblasti nismo mogli postoriti. To ostaja ne le naša naloga, ampak tudi naloga Slovenije," je opozoril Milan Pahor, direktor Narodne in študijske knjižnice v Trstu.

Na vprašanje, kako pomagati pomembnim slovenskim kulturnim spomenikom, kot so na Rašici, Vrbi, Vrhniki ali Narodnemu domu v Trstu, je Jože Horvat (ministrstvo za kulturo) odvrnil, da bi lahko imela novoustanovljena Agencija za knjigo na voljo več denarja, kot ga je bilo doslej. "Za razliko od ministrstva bo lahko črpala sredstva tudi iz drugih virov, ne zgolj iz proračuna. Zaradi omejenih finančnih sredstev več projektov v Trubarjevem letu nismo mogli podpreti. Nekateri so bili zelo dragi, če omenim le razstavo v Narodnem muzeju. Stala je 190.000 evrov; zgolj zavarovanje Cerkvene ordnunge, edini ohranjeni primerek je prišel iz Vatikana, je stalo 22.000 evrov," je navedel Horvat.

Dušan Voglar, urednik in publicist, je opozoril, da je bilo ob Trubarjevi štiristoletnici leta 1908 pri nas izrazito nekulturno obdobje, polno spopadov različno mislečih, še dodatno ločnih zaradi Trubarjevega dela. "Sto let pozneje je bilo vse popolnoma drugače in se je izluščil izjemen prispevek tega velikega moža za naš narod. Ni bilo izrazitih ločnic in tudi na cerkvenem področju je bil odnos izrazito ekumenski ... Brezštevilni dogodki so izhajali iz ljudi in ne zaradi ukazov 'od vrha', čeprav se je bila mnogokrat vloga države premajhna," je pojasnil Voglar.

Na okrogli mizi ni bilo politikov, običajno prisotnih ob tovrstnih slovesnostih, ampak so sodelovali nekateri izmed tistih, ki so imeli pomembno in odločilno vlogo pri organizaciji številnih dogodkov v domovini in na tujem. Razstavili so tudi vse knjige, ki so jih Trubarjevi čitalnici na Rašici podarile različne založbe, organizacije in posamezniki. Čitalnico so tudi uradno odprli. Pred okroglo mizo je bil v Levstikovem domu v Velikih Laščah glasbeni koncert; tudi v glasbi je Trubar pustil pomemben pečat. Zaključek Trubarjevaga leta sta pripravila Javni zavod Trubarjevi kraji in občina Velike Lašče.