V sredo, 25. maja, smo imeli na Podružnični šoli Šentlovrenc poseben obisk. Organizirali smo sedaj že tradicionalno Srečanje podružničnih šol treh občin (Trebnje, Ivančna Gorica, Šmartno pri Litiji). K nam je prišlo 75 učencev in 8 učiteljic s podružničnih šol s Štangarskih Poljan, Primskovega, Velike Kostrevnice in Temenice. Kot zanimivost naj povemo, da se srečanja udeležujejo podružnice, na katerih se, prav tako kot na naši šoli, odvija kombiniran pouk.

Ta dogodek so s svojim obiskom počastili župan občine Trebnje Alojzij Kastelic, predsednik KS Šentlovrenc Andrej Jevnikar, ravnatelj OŠ Trebnje Rado Kostrevc, župan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar, ravnatelj OŠ Šmartno pri Litiji Albert Pavli in ravnatelj OŠ Ferda Vesela Janez Peterlin. Srečanja so se udeležile tudi nekdanje učiteljice in vodje podružničnih šol, ki so zaslužne, da so ta srečanja danes tradicionalna: Marinka Vidgaj s Primskovega, Marta Grmovšek, Marija Šuštaršič in Slavka Rajer iz Šentlovrenca.

Kot gostitelji smo pripravili prisrčen kulturni program, s katerim smo se predstavili in pokazali, kaj radi počnemo. Ob zaključku prireditve smo gostom podarili simbolična darilca – šolsko glasilo Zarje, vsak gost je prejel doma vzgojeno baziliko, ki je bila posajena v lončku, okrašenem v eko stilu. Gosti so si v učilnici šole z zanimanjem ogledali razstavo izdelkov, ki so jih učenci v letošnjem šolskem letu izdelali pri pouku, interesnih dejavnostih in v podaljšanem bivanju.

Po prireditvi smo se odpravili do gradu Mala Loka, kjer nas je prijazno sprejel lastnik Dušan Šparovic. Po vodenem ogledu gradu in galerije Point smo se posladkali s sladoledom ter se vrnili v šolo.

Vsi udeleženci smo ob zaključku sklenili, da so takšna srečanja pomembna za ohranjanje vezi med učenci, učitelji, ravnatelji ter predstavniki ustanoviteljev šole. Še posebno nas je razveselil hvaležen odziv nekdanjih vodij podružničnih šol, ki so postavile temelje danes že tradicionalnega srečanja, saj smo jim s tem dokazali, da je seme, ki so ga takrat posejale, bogato vzklilo in ohranilo vez med preteklostjo , sedanjostjo in upamo, da tudi prihodnostjo.

Sklenemo lahko, da je za majhne podružnične šole, ki delujemo kot velike družine, značilna misel Edwarda Hala:

»Sem samo eden,
pa vendar eden,
vsega ne zmorem
in ker ne zmorem vsega,
ne bom odklonil, da storim tisto,

kar zmorem.«

Strokovni delavci naše podružnične šole se trudimo in verjamemo, da zmorejo naši učenci veliko, kljub temu, da jih je malo.