S. R.

Vendar so načrtovanje in gradnjo spremljale številne težave in predvsem konkretna podražitev.

Kopališče Ilirija je bilo odprto spomladi 1929 in je bilo takrat eno najmodernejših v Evropi. Graditi so ga začeli leto prej, načrtoval pa ga je sloviti slovenski inženir Stanko Bloudek, ki je sicer znan po gradnji skakalnic v Planici.

O prenovi in predvsem tem, da bi kopališče dobilo streho, so pri plavalnem klubu Ilirija začeli razmišljati že leta 1989, kasneje pa se je v projekt vključila ljubljanska občina. Leta 1999 je tedanja županja Vika Potočnik postavila temeljni kamen, naslednje leto pa je bil razpisan natečaj za prenovo bazena Ilirija. Toda razpisu je nasprotovala slovenska stroka, ki je pozvala k bojkotu, saj se ni strinjala, »da bi park Tivoli pozidali na način, kot je predvidevala natečajna naloga«. Na koncu je bil izbran avstrijski arhitekt Peter Lorenz.

Leta 2018 je mestna uprava pod vodstvom župana Zorana Jankovića naposled začela postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, razpis za izbiro gradbinca pa je nato bil izdan julija 2021.

Podražitev

Kompleks je po kar 18 aneksih k pogodbi vreden 62,5 milijona evrov z DDV-jem. Različna so mnenja o smotrnosti vložka v kompleks, vrednost katerega se je povečala s prvotnih 53 milijona evrov z DDV, a Janković vztraja, da pri tem ne gre za podražitve, temveč za dodatna dela. Osnovna pogodba s koprskim Makro 5 Gradnje je bila sklenjena 11. februarja 2022, dobre tri mesece kasneje oziroma sredi maja istega leta pa je bil sklenjen že prvi aneks k pogodbi. Temu je sledilo kar sedemnajst aneksov. Župan zatrjuje, da so le trije povišali ceno. Gre za 18-odstotno povišanje pogodbene vrednosti. A je Janković opozoril, da so še vedno znotraj zakonskih predpisov, ki omogočajo povišanje pogodbene vrednosti za največ 30 odstotkov. Ob tem zagotavlja, da bodo za kopališče pridobili še štiri milijone evrov iz Eko sklada.

Odprtje z zamudo

V zadnjih mesecih pa je bilo stalno vprašanje na torkovih novinarskih konferencah v mestni hiši, kdaj bo otvoritev Ilirije. Natančnega datuma župan nikakor ni želel razkriti. Kot smo že poročali, se je zapletlo pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje. Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja, a, kot rečeno, natančnega datuma ni razkril do pred kratkim.

K zamiku odprtja pa je nekoliko dodal še vandalizem. Aprila lani je zagorelo ob stavbi, pri čemer je bila poškodovana fasada. Škoda je bila ocenjena na 300 tisoč evrov.

Kljub vsemu pa gre za pomembno pridobitev za šport v prestolnici, ki dolga leta čaka na pokrit olimpijski bazen. Športni center bo imel ob parku Tivoli sicer še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center, na zunanji površini proti Narodnemu domu pa še rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkarski igrišči ter atletsko stezo s šestimi progami.