"Proces tranzicije se bliža h koncu, bližamo se novi fazi našega razvoja. V tem času, ko se končuje naša tranzicija moramo skrbno pregledati vse tisto, kar se je v njej nabralo slabega in to odpraviti: vse oblike korupcije, vse oblike nespoštovanja preteklosti, vse oblike nespoštovanja našega pravosodja in pravne države, vse tisto, kar zadeva naš razvoj.

Zato 20. obletnica nastanka samostojne Republike Slovenije ne more biti brez naše nove zaveze k večji volji in večji odločnosti k boljši povezanosti, da vsi skupaj odpravimo kar je slabega, da vsi skupaj stopimo na pot boljšega – tistega, kar nam bo zagotavljalo prihodnost," je dejal predsednik države dr. Danilo Türk, pokrovitelj današnje prireditve ob 70-letnici izgona Slovencev med 2. svetovno vojno in 20 - letnici Društva izgnancev Slovenije pri rajhenburškem gradu, na dvorišču nekdanjih hlevov, zbirnega taborišča izgnancev med 2. svetovno vojno.

Na njej se je zbralo okrog 2.500 izgnancev, njihovih sorodnikov in visokih gostov, slovenskih poslancev in županov ter delegacij sorodnih društev iz evropskih držav: Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine.

Pred osrednjo prireditvijo ob 70. obletnici izgona Slovencev in 20-letnem delovanju Društva izgnancev Slovenije (DIS) 1941 – 1945 je predsednica DIS  Ivica Žnidaršič na nekdanjem hlevu oz. taborišču odkrila spominsko ploščo v spomin na ta dogodek z napisom "Za mirno življenje vseh narodov."

Sposobni smo premagati vse težave, ki so na naši poti

Letos mineva 70 let, odkar je 2. svetovna vojna posegla tudi na ozemlje sedanje Slovenije. Predsednik Türk je opozoril, da je bil napad na naše kraje zasnovan z namenom uničiti slovenski narod, s priključitvijo naših ozemelj okupatorjem in tudi z izgonom oz. izseljevanjem Slovencev.

Izgnanih je bilo 63.000 ljudi, 18.000 se jim je uspelo izogniti nasilni preselitvi. Številni so umrli v tujini, mnogi preživeli pa so bili ob vrnitvi na izropane uničene domove, prikrajšani za normalno življenje in razvoj. Tako globoke travme ostanejo v spominu posameznikov in naroda kot celote, je poudaril Türk.

A slovenski narod je bil sposoben organizirati organiziran upor in oborožen boj proti zavojevalcem. "Letos obeležujemo tudi 70-letnico OF, nadstrankarske, povezovalne organizacije, ki je uspela organizirati oborožen odpor slovenskega naroda v učinkovito gibanje, ki je postavilo slovenski narod med tiste, ki so bili zmagoviti in pravični med 2. svetovno vojno."

Z zmago nad nacizmom in fašizmom Slovenci med napredni del sveta

"Če ne bi bilo zmage nad nacizmom in fašizmom, ne bi bilo niti Evropske unije, v kateri vidimo svojo prihodnost za naslednja desetletja in stoletja, niti uspešnega razvoja v Evropi. Zato razni poskusi relativizirati pomen, zgodovinsko odločilnost zmage nad nacizmom in fašizmom, ne morejo biti sprejemljivi in ne morejo uspeti…

Preberite še ...

· Prehrana

Živila, ki jih morate jesti v poletnih mesecih

Spomniti se moramo, da je ta zgodovina tako močno zaznamovala našo današnjost, da bomo s tem spominom in s ponosom, ki ga ta spomin nosi s seboj lahko oblikovali tudi dobro prihodnost. Ta bo evropska in bo povezana z naprednimi pozitivnimi tendencami v svetovnem razvoju. Slovenski narod je z zmago nad nacizmom in fašizmom stopil za vse nadaljevanje zgodovine med tiste narode, ki so napredni del sveta," je med drugim dejal predsednik Türk.

 Odgovori iz 15 držav, tudi od angleške kraljice in španskega kralja

Ivica Žnidaršič je v klenem govoru spomnila, da je bilo v nekdanjih hlevih in konjušnicah prvo in eno taborišče za izgon Slovencev in da je to trnovo pot skusila tudi sama, kot komaj sedemletna deklica. "Najhujše pa je bilo v tujini gledati smrt staršev, ki sedaj počivajo v tuji zemlji. Se bo kdo vprašal, kje ležijo ostanki naših staršev in drugih Slovencev po Evropi in bivši Jugoslaviji?", se je vprašala, ko je opozarjala na poskuse prevrednotenja zgodovine in ponovno dvigovanje glav mračnjaških sil.

Po njenem pa je vsaj spodbudno, da so bili odmevi na evropski kongres žrtev nacizma in fašizma v Ljubljani, ki ga je organiziralo DIS, večji kot smo pričakovali, saj so prejeli na poslanico odgovore iz 15 držav, tudi od angleške kraljice in španskega kralja.

Od Nemčije zahtevati poplačilo vojne škode

S pomočjo prispevkov izgnancev, nekaterih občin in Ministrstva za kulturo so že obnovili del nekdanjega taborišča pri gradu Rajhenburg. Zelo si prizadevajo, da bi v obnovljenem rajhenburškem gradu razširili slovenski muzej izgnancev in uredili evropski muzej žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 – 1945.

"Vse te zgodovine ne obnavljamo zaradi sovraštva do potomcev njihovih prednikov, ki so nam to povzročili, ampak, da bi mlade generacije več vedele o teh grozotah 2. svetovne vojne in da bi izgon Slovencev dobil v evropski zgodovini ustrezen zapis, ki ga sedaj ni," je poudarila Žnidaršičeva.

Spomnila je, da so bili slovenski izgnanci prvi, ki so v javnosti sprožili vprašanje vojne odškodnine in tudi strokovno utemeljili, da so upravičeni do nje kot žrtve vojnega nasilja. Zavzela se je za več političnih in diplomatskih naporov, da bi od Nemčije zahtevali poplačilo vojne škode. 

Priznanja Ivici Žnidaršič in DIS

Žnidaršičevi so se za pomemben prispevek k afirmaciji zahtev in pričakovanj žrtev vojnega nasilja v mednarodnem merilu zahvalili tudi predstavniki večine tujih delegacij, Poljak Jozef Sowa, predsednik Združenja Poljakov odškodovanih s strani 3. Reicha, ji je ob pomoči našega predsednika Türka izročil celo odlikovanje.

Župan nemškega mesta Rudolstadt Jörg Reichl pa je predsednici DIS izročil Odliko za državljanski pogum.

Bogat program, v katerem so nastopali Moški pevski zbor Svoboda Brestanica, Pihalni orkester Videm , Trio Planika in tenorist Marko Železnik, je povezoval gledališki igralec Jože Logar.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista