Občine na kočevsko-ribniškem se v predlagani pokrajini ne vidijo, Posavci hočejo svojo pokrajino, Belokranjci pa vztrajajo, da Bela krajina ostane v imenu pokrajine

Do 1. julija je potekala javna razprava o predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je oktobra lani predstavil in ga dal v javno obravnavo državni svet. Na osnovi izidov javne razprave bodo predlagatelji pripravili dokončen predlog in ga predložili v obravnavo državnemu zboru, pri čemer pa ne bodo imeli lahkega dela. Mnenja občin o predlogu zakona so namreč zelo različna, vse občine pa si niso edine niti v tem, ali pokrajine sploh potrebujemo.

Po predlogu strokovne skupine državnega sveta pod vodstvom Boštjana Brezovnika bi imela Slovenija deset pokrajin, mestni občini Ljubljana in Maribor pa poseben status. Območje zdajšnje JV-statistične regije je po tem predlogu razdeljeno v dve pokrajini. Območje upravnih enot Novo mesto in Trebnje ter tri belokranjske občine so uvrščene v Dolenjsko-Belokranjsko pokrajino s sedežem pokrajine v Novem mestu, sedežem pokrajinskega sveta v Črnomlju in s sedežem sveta občin v Trebnjem, občine kočevsko-ribniškega območja pa v Osrednjeslovensko pokrajino, katere sedež bi bil v Domžalah, sedež njenega pokrajinskega sveta v Grosupljem, sedež sveta občin pa v Kočevju. Posavje bi po tem predlogu sodilo v Zasavsko-Posavsko pokrajino, ki bi imela sedež pokrajine v Krškem, sedež njenega pokrajinskega sveta bi bil v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi.

Kakšna so stališča naših občin do predloga, pa podrobno v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.