##IMAGE-3317267##

Večina županov občin predlagane Osrednjeslovenske pokrajine, v katero sodi tudi kočevsko-ribniško območje in nekaj dolenjskih občin v okolici Ljubljane, meni, da je predlagana pokrajina prevelika in da bodo občine v njej težko dosegle soglasje o skupnih razvojnih vizijah in ciljih. Predlagajo, da bi jo razdelili na vsaj dva dela: severno in južno od Ljubljane. Z zdajšnjim predlogom so zadovoljni le v Grosuplju.

Osrednjeslovenska pokrajina je največja med predlaganimi; večina županov meni, da je nesorazmerno velika v primerjavi z ostalimi. Občine severno in vzhodno od Ljubljane predlagajo, da bi se povezale v severnoljubljansko pokrajino, medtem ko se kočevske, ribniške, notranjske in nekatere ostale občine nagibajo k temu, da bi se povezale v južnoljubljansko.

Z zdajšnjim predlogom pa se popolnoma strinja grosupeljski župan Janez Lesjak. "Samo tako velike regije bodo imele v Evropski uniji težo in pomen, še posebno kar se tiče črpanja sredstev," je dejal Lesjak, ki se mu zdi drobljenje Slovenije na 13 pokrajin nepotrebno.

"Očitno še nismo dojeli, zakaj pokrajine sploh potrebujemo in se ne znamo dvigniti nad miselnostjo o majhnosti," meni Lesjak.

Dejal je še, da tudi izločitev Mestne občine Ljubljana nima pravega pomena, saj se bo po njegovem mnenju morala povezovati z Osrednjeslovensko pokrajino tako glede prometne kot druge infrastrukture.

Na Brezovici jasno izoblikovanega stališča do Osrednjeslovenske pokrajine še nimajo. "Težko se je odločati, saj nimamo še nobene konkretne informacije o tej pokrajini, niti o tem, kje naj bi imela sedež, kar bi bilo pomembno za našo odločitev," pravi župan Metod Ropret, ki upa, da bodo kaj več zvedeli na srečanju predstavnikov vlade z nosilci razvoja predlagane Osrednjeslovenske pokrajine, ki bo v sredo v Monsu. Ropret še pravi, da je bil za občino Brezovica boljši prejšnji predlog pokrajine, ko so jo sestavljale Ljubljana s primestnimi občinami.

Občine severno in vzhodno od Ljubljane pa si želijo ustanovitev lastne, severnoljubljanske pokrajine.

"Sodimo, da bi bila takšna pokrajina z okoli 160 tisoč prebivalci bolj primerna, saj imajo občine, ki so neformalno povezane v t. i. podjetni regiji, poleg njih pa še Litija, Dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji in verjetno tudi Zagorje ob Savi največ skupnih interesov," pravi kamniški župan Anton Tone Smolnikar.

Meni, da bi bili skupaj močnejši pri dogovarjanjih in iskanju skupnih perspektiv z mestno občino Ljubljana, predvsem pri razreševanju problematike prometne infrastrukture, cest in železnice.

V severnoljubljansko pokrajino bi se vključil tudi Trzin, pravi župan Tone Peršak, ki sicer meni, da je število zdaj predlaganih pokrajin preveliko.

"Če pa že bo pokrajin več, potem smo za severnoljubljansko, saj je zemljepisno gledano skladna, občine smo v dokajšnji meri razvojno usklajene in imamo vsaj podobne če že ne enake razvojne vizije in potrebe," je dejal Peršak.

Svoje mnenje utemeljuje z besedami, da je Osrednjeslovenska pokrajina neprimerljiva z vsemi ostalimi predlaganimi: "Je večja od vseh in notranje neskladna, saj jo sestavljajo najmanj štiri območja s popolnoma različnimi težavami, razvojnimi potrebami in tudi cilji - Kočevsko, del Notranjske, Zasavje in severno-vzhodni konec."

S predlagano pokrajino se ne strinjajo niti v Litiji, kjer bi se vključili v severnoljubljansko.

"Občane bomo pozvali, naj se udeležijo referenduma in z glasovanjem proti predlagani pokrajini omogočijo, da bi zakonodajalec v nadaljevanju upošteval našo odločitev, da mora spremeniti rešitev na našem območju," pravi litijski župan Franci Rokavec.

K udeležbi in glasovanju proti predlogu pokrajine bodo občane pozvali še nekateri drugi župani.

Tudi župani nekaterih občin južno od Ljubljane, predvsem kočevskih, ribniških in notranjskih, menijo, da bi se hitreje razvijali v okviru manjše, južnoljubljanske pokrajine.

"Osrednjeslovenska pokrajina se razteza od severne do južne meje, kar pomeni, da bo zelo težko oblikovati razvojna izhodišča celotne pokrajine," je prepričan župan Kočevja Janko Veber, za katerega bi bila sprejemljiva pokrajina, v kateri bi bile ribniške, kočevske in notranjske občine ter tiste v okolici Turjaka.

Veber je povedal, da pripravljajo predlog za ustanovitev pokrajine od Notranjske do Kolpe, ki naj bi ga na srečanju predstavnikov vlade z nosilci razvoja predlagane Osrednjeslovenske pokrajine, v sredo v Monsu, predstavili predsedniku vlade Janezu Janši.

"Nekaj sestankov na to temo smo že imeli, a dokončnega soglasja nismo dosegli, samo za kočevsko-ribniško območje smo si bili enotni glede potreb," dodaja Veber.

Predlaga še, da bi bilo središče pokrajine Kočevje. "Podlago za to imamo v odloku o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije, kjer je zapisano, da je Kočevje regionalno središče, ki se razvija v bodoče središče nacionalnega pomena," še pravi Veber.

V takšni pokrajini se po besedah vrhniškega župana Marjana Riharja vidi tudi Vrhnika.

"Župani notranjskih in nekaterih občin zahodno od Ljubljane smo že podpisali pismo o nameri o ustanovitvi skupne pokrajine," je pojasnil Rihar, ki zato ne vidi ovire, da se ne bi povezali še z zainteresiranimi dolenjskimi občinami.

Logaški župan Janez Nagode je razočaran, ker ne bo samostojne Notranjske pokrajine, pravi pa, da k morebitnemu predlogu za oblikovanje južnoljubljanske pokrajine še niso bili povabljeni. Nagode meni, da je za oblikovanje novega predloga že prepozno.

"Verjetno bi občine zahodno in južno od Ljubljane lahko oblikovale primerno pokrajino, a smo za kaj takega verjetno prepozni, saj bi morali s predlogom že na posvetovalnem referendumu vprašati prebivalce, kaj mislijo o njem," je dejal Nagode.

Osrednjeslovesnka pokrajina je največja od predlaganih in vključuje občine Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi.

V informativnem gradivu o pokrajinah, ki ga je pripravila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, naj bi Osrednjeslovenska pokrajina iz naslova primerne porabe in davka od dohodkov pravnih oseb dobila skoraj 165,5 milijonov evrov, kar naj bi bilo dovolj za pokritje stroškov.