Kje in kdaj se bo lahko zidalo?
Kje se bo lahko kaj zidalo in predvsem kdaj bodo za to izpolnjeni vsi pogoji, zanima številne občane občine Škocjan, pa tudi samo lokalno skupnost, saj ne gre le za individualne gradnje, ampak tudi za razvojne interese občine, kamor sodi npr. načrtovana širitev gospodarske cone v Dobruški vasi.
Ker gre za tako pomembno temo, od katere bo odvisen nadaljnji razvoj občine za nekaj desetletij, so občinski svetniki občine Škocjan že na poletni seji sklenili, da bi se ji bodo bolj posvetili na posebni seji. Občina je držala obljubo in sejo sklicala te dni, tako da je bilo dovolj časa za dobro predstavitev in seznanitev s potekom postopka prvih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) ter tudi za poglobljeno razpravo.
Glavni problem je ogromno število nepozidanih stavbnih zemljišč v občini, po oceni Savaprojekta d.d. iz Krškega 27,4 hektara, kar pomeni kar krog 270 parcel za stanovanjske hiše, zaradi česar so težave s pridobivanjem novih gradbenih parcel, saj soglasodajalci, zlasti kmetijsko ministrstvo, ne da soglasja za širitve. Po mnenju ministrstva je nepozidanih stavbnih zemljišč še več, celo 180 hektarov.
Kot pravi Damjana Pirc iz Savaprojekta, je resnica nekje vmes, vsekakor pa novih širitev ne bo, dokler ta zemljišča ne bodo pozidana.
Kaj torej storiti, kako spodbuditi lastnike zemljišč, da zazidljiva stavbna zemljišča pozidajo ali vsaj prodajo na trgu, ali pa se odločijo za izvzetje iz stavbnega v kmetijsko? Škocjanski svetniki so zato konec lanskega leta za 17 odstotkov podražili plačilo NUSZ za nepozidana zemljišča za stanovanjsko pozidavo ter za 25 odstotkov za poslovno rabo in kot je na seji povedala mag. Janja Ravnikar, višja svetovalka za urbanizem in razvoj na Občini Škocjan, so poleti šle ven položnice, ki so mnogim prinesle bistveno višja plačila.
»Dosti občanov se je oglasilo na občini, kaj je zdaj to. Mnogi sploh niso vedeli, da imajo nepozidana stavbna zemljišča, saj je pri nekaterih takšno stanje še iz obdobja pod sevniško občino. Nekateri so veseli, da bodo zazidljive parcele prodali, nekateri jezni nad visokimi zneski nadomestila, ki kje znašajo tudi preko tisoč evrov, nekateri se odločajo za izvzem iz stavbnega nazaj v kmetijsko zemljišče, k čemur smo občane pozvali, spet drugi pa želijo svoje gradbene parcele okrog doma hraniti za svoje potomce in si ne želijo koga drugega na domači prag. Najdejo se tudi taki, ki špekulirajo, da bodo ta zemljišča nekoč prodali še dražje,« je stanje opisovala Ravnikarjeva.
Svetniki so v razpravi – o njej več v tiskani izdaji Dolenjskega lista – poudarili, da prostorskega razvoja ne gre prepuščati stihiji in da se mora občina srečati z lastniki zemljišč vsaj večjih naselij, da se pogovorijo, kakšen razvoj si želijo, s čimer se je strinjal tudi župan občine Škocjan Jože Kapler. Kot primer dobre prakse so izpostavljali širitev stanovanjske soseske Hrastulje pri Škocjanu.
