70 let na vrtu besed Knjižnice Brežice
V slavnostno dogajanje ob 70. obletnici delovanja knjižnice v Brežicah po drugi svetovni vojni nas je ob spremljavi Roberta Petana in Anžeta Podgornika s skladbo Ne bodi kot drugi popeljala Maja Weiss. Tudi knjižnični razvoj v Brežicah je povezan z zgovornim naslovom uvodoma izvedene skladbe. Te besede so nas skozi leta uspešno pripeljale do omenjenega jubileja.
V Knjižnici Brežice s pestrim strokovnim in kulturnim delom vzgajamo, izobražujemo, osveščamo in obveščamo svoje uporabnike. Knjižna kultura je prepojena z izobraževanjem in je pomemben vseživljenjski proces. Znanje pa je tista vrednota, ki odpira vrata, ustvarja možnosti za razvoj in nove priložnosti. Z roko v roki se premikamo v pravo in boljšo smer, kar sta v svojih nagovorih ubesedila in izpostavila tudi direktorica Knjižnice Brežice mag. Tea Bemkoč in župan občine Brežice Ivan Molan.
Direktorica se je ustanoviteljici Občini Brežice zahvalila za skrb in prispevek k trajnostnemu razcvetu, županu pa v zahvalo za podporo ter razumevanje knjižničnega poslanstva izročila umetniško delo, uokvirjeni akvarel knjižnične stavbe, ki smo jo zgradili ter s skupnimi prizadevanji oživeli s programi. Župan je ob 70. jubileju Knjižnici podelil plaketo Občine Brežice.
Zbrane je nagovorila še državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije gospa Damjana Pečnik. Tudi država skrbi za razvoj in delovanje sistema zagotavljanja kakovosti na področju slovenskega knjižničarstva. Prav tako tudi za obstoj in razvoj slovenskega jezika ter kulture. Izpostavila je, da imata knjiga in slovenska beseda v Brežicah, na robu Slovenije, še dodaten velik pomen. Lok med knjižnicami v Ljubljani in Brežicah pa je vzpostavil tudi akademik Jože Toporišič, kateremu je tudi bila posvečena včerajšnja proslava.
V dobri uri druženja smo se skozi tri obdobja sprehodili po kronološko začrtani poti – od sedanjosti do samega začetka knjižnice. Večer so z mislimi o sodelovanju obogatili Lilijana Pahor, vodja Borze dela v Mestni knjižnici Ljubljana, major Aleš Zajc iz Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki in Ivan Tomše, predstavnik in član Društva zbirateljev Verigar Brežice, ki je ob knjižničnem jubileju na strokovnem oddelku pripravilo razstavo.
Pomemben del t. i. sprehoda po knjižničnem vrtu smo namenili akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču. V čast nam je, da ima zbirka jezikoslovčevih del posebno mesto v domoznanski zbirki in na strokovnem oddelku knjižnice, da smo gostili predpremierno predvajanje dokumentarnega filma Toporišič – samotni hodec skozi neprijazni čas, in nenazadnje tudi to, da je véliki jezikoslovec brežiško knjižnico doživljal kot prijetno zatočišče, v katerega se je rad vračal, ko je obiskoval svoj rojstni kraj Mostec ter sorodnike in prijatelje v bližini Brežic.
Uradno smo zaokrožili Toporišičevo leto – lokalni in vseslovenski projekt, čigar eden zadnjih dosežkov je tudi novoimenovani Trg Jožeta Toporišiča, na katerem se nahaja Knjižnica Brežice. Akademiku pa smo se ob včerajšnji 90-letnici rojstva poklonili z njemu ljubo pesmijo Zagorski zvonovi v izvedbi mladih tamburašev iz Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič Artiče – Alena Kostevca, Blaža Pleteršnika in Kristiana Franića ter izvrstnega saksofonista, domačina Lovra Ravbarja.
Povezovalka prireditve Irena Potočar Papež je v nadaljevanju izpostavila pomembno Toporišičevo sodelovanje s Škrabcem. Prav jezikoslovec Toporišič je bil prvi nagrajenec Ustanove patra Stanislava Škrabca za izjemne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja.
Nagovoru prapranečaka patra Stanislava Škrabca, soustanovitelja te ustanove, uglednega gospodarstvenika ter mecena kulture in umetnosti Janeza Škrabca je sledila podelitev štipendij 13. generaciji štipendistov omenjene ustanove: Barbari Balantič, Miji Bon in Kristini Pranjić; Duša Race, Pia Šlogar, Weronika Woźnicka in Blaž Zabel se podelitve zaradi študijske odsotnosti niso mogli udeležiti.
Veseli in ponosni smo, da se tudi mlada generacija navdušuje nad kulturo in umetnostjo – tako pri jeziku kot v glasbi. Z melodijami sta nas v slavnostnem večeru pobožala še Veronika in Krištof Strnad. Najprej sama, nato skupaj z Lovrom Ravbarjem.
Z zapisanimi spomini prve upraviteljice knjižnice v Brežicah Savice Zorko smo odpotovali daleč v preteklost. Poletje 1945, ko so se naši ljudje vračali nazaj v Brežice, je Savica opisala z besedami: »Prisrčen pozdrav, stisk rok, solze veselja v očeh.«. To je nekako napovedalo tudi nadaljnje včerajšnje večerno dogajanje v knjižničnih prostorih: stisk rok in voščila za uspehe na prehojeni poti, druženje, paberkovanje po preteklosti in snovanje novih idej.
Hvala skoraj dvestotim prisotnim za udeležbo in počastitev našega jubileja. Podpornikom in donatorjem, generalnemu sponzorju včerajšnje proslave, podjetju Riko d. o. o., ter drugim ustanovam in posameznikom se zahvaljujemo za finančno podporo pri izvedbi in uresničitvi zamisli v skupno dobro naših obiskovalcev.
