Sprava v Šmarjeških Toplicah
''Proračun je težak 3,8 milijona evrov in prva naložba (vrtec Sonček pri osnovni šoli Šmarjeta) že poteka. Predvidevamo, da bomo otroke lahko sprejeli 1. aprila letos. V poletnih mesecih načrtujemo obnovo šolske kuhinje, letos in v prihodnjem letu bomo prenovili zdravstveno postajo, začeli pa se bodo tudi drugi večji projekti.'' S temi besedami je županja Šmarjeških Toplic Bernardka Krnc na današnji novinarski konferenci začela pripovedovati o naložbah, ki jim bodo občani priče v letošnjem in prihodnjih letih.
Že letošnjo pomlad naj bi začeli obnavljati pokopališče v Beli Cerkvi. Pridobili bodo 65 novih grobnih mest, med temi jih bo 40 namenjenih žarnim pokopom. Pokopališče naj bi omogočalo pokope najmanj za naslednjih 15 let. Zgradili bodo tudi poslovilni objekt z dvema mrliškima vežicama, vse skupaj pa jih bo stalo dobrih 370 tisoč evrov. Sto tisoč evrov manj bo treba plačati za obnovo lokalne ceste Slape - Klevevž - Zbure.
''Obvoznica Šmarjeta kljub velikim prizadevanjem še vedno nima gradbenega dovoljenja, prav tako še niso pridobljena vsa zemljišča in zato v novem prostorskem načrtu načrtujemo novo traso z dvema krožiščema (pri kapelici in blizu doma starejših občanov), ki se izogne vsem še ne pridobljenim zemljiščem,'' je o večni temi povedala županja in dodala, da je idejni osnutek treba uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Sama občina bo za ta projekt prispevala 85 tisoč evrov, se pravi za projektno dokumentacijo in začetek izgradnje.
Pri vodi gre za nadgradnjo sistema pitne vode na območju Dolenjske. Projekt zajema zgraditev približno 30 kilometrov magistralnega in primarnega omrežja, izgradnjo naprave za čiščenje pitne vode na zajetju Jezero v Družinski vasi in v Stopičah ter izgradnjo štirih vodohramov. Glavni namen tega projekta je povezati v enoten sistem oskrbo s pitno vodo šest dolenjskih občin (MO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Straža in Šmarješke Toplice). Na območju občine bo vodohram Gorenja vas s prostornino 200 prostorninskih metrov. Naložba je vredna nekaj več kot 20 milijonov evrov, občina Šmarješke Toplice pa bo morala prispevati 1,3 milijona evrov. 60 odstotkov denarja bo iz kohezijskih skladov, 30% pa bo dalo Ministrstvo za okolje in prostor. Gradnja se bo začela prihodnje leto in naj bi trajala tri leta.
V naselju nad Prinovcem bodo že letos začeli graditi kanalizacijo. Letošnja dela so težka 230 tisoč evrov (delež občine je 120.000 €). Zaradi zavarovanja vodnega vira Jezero bodo kandidirali za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU strukturnih skladov.
Tudi na področju turizma je načrtov veliko. Tematske poti po Klevevžu povezujejo naravne in kulturne znamenitosti območja, obnovo kulturne krajine, ki je javno dostopna in izdajo Zbornika o Klevevžu, naložba v cesto Šmarješke Toplice - Šmarjeta pa zajema pločnik, javno razsvetljavo in kolesarsko stezo, ki bi hkrati trasa prve državne kolesarske poti.
Višji svetovalec za okolje Stane Bajuk pa je razložil, da se ne strinjajo s potekom trase tretje razvojne poti skozi Šmarješke Toplice. ''Varianta trase je za nas popolnoma nesprejemljiva, saj pomeni razvrednotenje prostora, narave in prostorskih potencialov, na katerih temelji nadaljnji turistični in prostorski razvoj občine,'' je bil odločen Stane Bajuk, ki je še dodal, da so že pri Kronovem navezani na avtocesto, kar je zanje povsem dovolj.
Te je predstavila direktorica občinske uprave Nataša Štarkl in povedala, da so se zanje odločili po odpravi dveh krajevnih skupnosti, ko so mnogi občani spraševali ali bodo še lahko kakorkoli vplivali na vsebine, ki jih obravnava občina. ''Ker so prav krajani tisti, ki najprej opazijo probleme v lokalnem okolju, smo sklenili ustanoviti šest vaških odborov in sicer Zbure, Šmarjeta, Bela Cerkev, Družinska vas, Šmarješke Toplice in Vinica - Orešje. Slednjega bodo ustanovili prihodnji teden, ostalih pet pa je že ustaljenih. Gre za častno delo, ki ne bo plačano, mandat vaških odborov pa je vezan na mandat županje .
Nedavno smo poročali o kratkem stiku med svetniško skupino in županjo glede proračuna in na to temo nam je županja povedala: ''Jaz sem bila vedno za kompromise.'' Na vprašanje, kdo je več popustil, je po daljšem premišljevanju odgovorila, da vsak nekaj. Zdaj torej složno delate?, smo še vprašali. ''Trudimo se, jaz sem se vedno trudila za složno delo in z moje strani ni bilo nikoli nobenih nesporazumov z nikomer. Sama sem tudi vedno delala v skladu z zakonodajo.''
