Sežigalnica: ko država rešitve išče že več kot 20 let …
Slovenija ima velik problem z odpadki in komunalnim blatom. Enega in drugega nima kje predelovati in odlagati, zato kamioni večino odpada zvozijo v tujino. Sežigalnice komunalnih odpadkov v državi načrtujemo že več kot dve desetletji. Pot do njih bo še dolga, saj med odločevalci (politiko in strokovnimi službami vladnih organov) ni zaznati bistvenih premikov.

Edina občina oziroma regija v državi, ki je racionalno in učinkovito izkoristila evropska sredstva, namenjena predelavi odpadkov, je Celje. „Zmogljivosti celjske toplarne pokrijejo okrog 17 odstotkov trenutnih potreb po sežigu odpadkov v Sloveniji,“ so pojasnili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Energetika Celje je sicer na državne službe naslovila vlogo, s katero želijo povečati dovoljeno kapaciteto sežiga s 30 na 40.000 ton odpadkov letno. V Sloveniji sicer letno nastane za okrog 300.000 ton odpadkov, primernih za sežig. V celjski sežigalnici končajo tudi smeti s ptujskega konca, za Celjane je medtem pozitivni učinek dvojni: mi jim za sežig plačujemo, iz toplarne se mesto tudi ogreva.
Čeprav sta bili kot potencialni lokaciji za sežigalnico v nacionalnem operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki iz leta 2013 omenjeni tudi dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor, nobeno izmed njiju sežigalnice nima. Sta pa še vedno favorita zanjo, so povedali na MOPE: „Odločitev glede obeh sežigalnic v Mariboru in Ljubljani je bila podana v prejšnji vladi. Sedaj nadaljujemo pripravo vse zakonodaje, ki bo osnova za gradnjo in podelitev koncesij.“
Ptujčani za papirologijo dali 50.000 evrov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se