Sežigalnica: ko država rešitve išče že več kot 20 let …
Slovenija ima velik problem z odpadki in komunalnim blatom. Enega in drugega nima kje predelovati in odlagati, zato kamioni večino odpada zvozijo v tujino. Sežigalnice komunalnih odpadkov v državi načrtujemo že več kot dve desetletji. Pot do njih bo še dolga, saj med odločevalci (politiko in strokovnimi službami vladnih organov) ni zaznati bistvenih premikov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Edina občina oziroma regija v državi, ki je racionalno in učinkovito izkoristila evropska sredstva, namenjena predelavi odpadkov, je Celje. „Zmogljivosti celjske toplarne pokrijejo okrog 17 odstotkov trenutnih potreb po sežigu odpadkov v Sloveniji,“ so pojasnili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Energetika Celje je sicer na državne službe naslovila vlogo, s katero želijo povečati dovoljeno kapaciteto sežiga s 30 na 40.000 ton odpadkov letno. V Sloveniji sicer letno nastane za okrog 300.000 ton odpadkov, primernih za sežig. V celjski sežigalnici končajo tudi smeti s ptujskega konca, za Celjane je medtem pozitivni učinek dvojni: mi jim za sežig plačujemo, iz toplarne se mesto tudi ogreva.
Čeprav sta bili kot potencialni lokaciji za sežigalnico v nacionalnem operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki iz leta 2013 omenjeni tudi dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor, nobeno izmed njiju sežigalnice nima. Sta pa še vedno favorita zanjo, so povedali na MOPE: „Odločitev glede obeh sežigalnic v Mariboru in Ljubljani je bila podana v prejšnji vladi. Sedaj nadaljujemo pripravo vse zakonodaje, ki bo osnova za gradnjo in podelitev koncesij.“
Ptujčani za papirologijo dali 50.000 evrov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
