B. B.

##IMAGE-2286332##

Bitka za regijski center za obdelavo mešanih komunalnih odpadov je v sklepni fazi. Najkasneje v nekaj tednih bo jasno, ali bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje ugodilo vlogi novomeške občine za sofinanciranje druge faze Ceroda ali ne. A kar na prvi pogled deluje kot kratek stik med državo, ki zavlačuje z odobritvijo sredstev, in ustanoviteljicami Ceroda na čelu z mestno občino Novo mesto, je v resnici prej boj med dvema partnerkama v samem projektu- boj  med Novim mestom in Krškim, pa tudi med zasebno in javno pobudo.

Mestna občina Novo mesto je konec septembra na ministrstvo za kmetijstvo in okolje oddala  dopolnjeno vlogo za sofinanciranje Cerod 2, katerega osrednji del bo obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO).  Ključna za odobritev sredstev – gre za 19 milijonov evrov evropskega in 3 milijone evrov državnega denarja - bo presoja ministrstva, ali bo na Cerod prišla zadostna količina odpadkov ali ne.

Kot pravi direktor javnega podjetja Cerod Alojz Turk, ustanoviteljice Ceroda - 15 občin z Dolenjske, Posavja in Bele krajine - zaradi uvedbe ločenega zbiranja na leto zberejo le še okoli 30.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, MBO pa je projektiran za obdelavo 41.000 ton. Novomeška občina, ki je nosilka projekta, je zato zadnji vlogi za sofinanciranje priložila tudi pisma o nameri, s katerimi občine Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna, Šentrupert, Lovrenc na Pohorju, Šmartno pri Litiji, Logatec, Pivka in Postojna Cerodu zagotavljajo dodatnih 11.700 ton odpadkov na leto.

Snedli dano obljubo

Na prvi pogled bi morala ta zagotovila uradnike na ministrstvu prepričati, da bo na Cerodu pristalo dovolj smeti, a se je, kot je že v navadi, ko je govora o Cerodu, spet zapletlo. Sredi oktobra je svoj dopis na ministrstvo namreč poslala tudi občina Krško, v njem pa je napovedala, da bo še enkrat preučila smiselnost in ekonomsko upravičenost Ceroda 2 in da bo, če bo ugotovila, da ta ni v interesu njenih občanov, iz projekta izstopila.

Direktor Ceroda Turk je nad grožnjo ogorčen. »Vse občine so pred letom dni podpisale dodatek k družbeni pogodbi, v katerem so se zavezale, da bodo takoj po pridobitvi evropskih in državnih sredstev pristopile k izvedbi investicije. 32 milijonov evrov vreden projekt, kakršnega smo poslali v presojo ministrstvu, se od tistega, o katerem so se družbenice pred letom dni poenotile, razlikuje za vsega 16.000 evrov. Podpis aneksa 5, se pravi dogovora o natančni razdelitvi stroškov med občinami, bi moral biti zgolj formalnost, zdaj pa občina Krško grozi, da ga ne bo podpisala,« pravi Turk in opozarja, da bi s tem ogrozili tudi že porabljen denar za prvo fazo Ceroda, ki bi ga v najslabšem primeru morali celo vrniti.

Cerodu konkurira Kostak

»Razumem željo krške občine, da noče investirati v skupen projekt, saj je v sodelovanju z družbo Kostak, kjer ima 43-odst. lastniški delež, že zgradila objekt, ki po njihovem mnenju omogoča tisto, kar bi predstavljal Cerod 2. Sortirnici v Spodnjem Starem Gradu sicer manjka še del za stabilizacijo bioloških odpadkov, a se je krška občina že odločila, da bo za kompostarno namenila dodatna dva milijona evrov proračunskih sredstev. Problem je seveda v tem, da so se že prej zavezali k skupni investiciji in da so se občine v regiji že pred več kot desetimi leti odločile, da bodo obdelavo odpadkov zaradi večje ekonomske upravičenosti večjega objekta reševale skupaj,« pravi Turk.

Prav Kostakova sortirnica odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, ki bo krško občina v resnici stala nekajkrat več od tistega, kar bi sicer morala prispevati k Cerodu 2, je po oceni Turka eden od bistvenih razlogov, zakaj je napredek projekta Cerod 2 že vrsto let tako počasen.

»Občina Krško je že več let zadržana do Ceroda 2 in izvaja svoj projekt. Nekateri se očitno nikoli niso sprijaznili s študijo, ki je podcentra za obdelavo odpadkov v Beli krajini in Posavju označila za ekonomsko neupravičena. Pri projektu Cerod 2 ves čas iščejo dlako v jajcu le zato, da bi nekdo opravičil svoja dejanja. Tega ne bi bilo, če bi vsi partnerji ravnali, kot bi morali. Ni torej problem v načinu priprave projekta, ampak v resnosti namere. Tistim, ki se obdelave odpadkov niso lotili sami, pa pri tem nastaja škoda,« poudarja Turk.

Vloga krškega ministra

Direktor Ceroda še dodaja, da je odločitev za lastno sortirnico v Krškem nastala v času županovanja Franca Bogoviča, ki je kasneje postal tudi minister za kmetijstvo in okolje. »Kot minister je ustvaril podlago za njegove odločitve v preteklosti. Čeprav je bilo v operativnem programu za ravnanje z odpadki zapisano drugače, je kot minister dopustil tudi možnost vzpostavitve zasebnih centrov za obdelavo mešanih odpadkov. Konkretno, centru v Spodnjem Starem Gradu, ki so ga začeli graditi za obdelavo ločeno zbranih odpadkov, je odobril obdelavo 14.500 ton mešanih komunalnih odpadkov na leto. Danes Kostak prosi za povečanje te količine na 45.000 ton. Po tem lahko sklepam, da Kostak računa, da MBO-ja v Novem mestu ne bo in da se pripravlja, da bo v svojem centru obdeloval tudi odpadke z Dolenjske in Bele krajine,« pravi Turk.

»Ključni problem je v tem, da v Sloveniji nismo definirali, kaj je javna gospodarska služba in kdaj je primerno javno-zasebno partnerstvo. S takim diskurzom, kot ga lahko opazujemo pri vprašanju ravnanja z odpadki, bomo prišli do dejstva, da nam bodo odpadke, kanalizacije, vode in celo vodne vire upravljale zasebne družbe,« še opozarja Turk.