Lokalno / Kultura / stran 90
Priznana solistka baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana Ana Klašnja o plesu pripoveduje z obiljem strasti in ljubezni.
V Knjižnici Brežice so nedavno predstavili biografski roman o Elizabeti Križanić z naslovom Melodije vijolic, avtorice Ivane Vatovec. Pogovor z avtorico in glavno junakinjo romana je vodila predstavnica knjižnice Mateja Kus.
Umetnost preobrazi naše doživljanje sveta, poveže na način, ki presega besede – Razstava bo na gradu Komenda na Polzeli na ogled od 9. do 29. novembra
Bela dvorana ormoške Grajske pristave je bila prizorišče znanstvenega simpozija o pisatelju in duhovniku Francu Ksavru Mešku. Organizirala ga je ormoška knjižnica, ki se že 30 let poimenuje po tem velikem sinu Prlekije.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so konec oktobra predstavili znanstveno monografijo Ivan Potrč z naslovom Med intimo in zgodovino. V enajstih razpravah je predstavljena Potrčeva literarna ustvarjalnost, njegova korespondenca, publicistika in literarna zapuščina. Monografija na novo osvetljuje izseke iz pisateljevega življenja in njegovih literarnih stvaritev.
V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.
Na Festivalu vezenja na ogled vezeni prtički in prti – V Muzeju Velenje sklenili prikaz ženitovanjskih običajev z razstavo nevestine bale
Utrinki igrivosti je naslov fotografske razstave Joška Šimica, ljubiteljskega fotografa iz Stopič pri Novem mestu, ki bo v avli Kulturno kongresnega centra v Dolenjskih Toplicah na ogled do 22. novembra.
V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije in rojstvo knjižne slovenščine. 31. oktober je praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v sredo zvečer v Cankarjevem domu, danes pa bodo po evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Vrata bo danes za obiskovalce odprla tudi Trubarjeva domačija. Poleg organiziranega vodenja z naslovom Trubar in čas bodo čez dan potekale različne delavnice, zvečer pa pripravljajo glasbeno-pesniško prireditev.
Društvo Variatio, društvo za ustvarjalnost, uradno deluje od letos. Že v prejšnjih letih pa je Ptuj z okolico bogatilo z izbranim dogajanjem. Predsednica društva Andreja Jerebic Erjavec je povedala, da je njihov namen organizacija kulturnih in drugih dogodkov, izobraževanj, lokalnih in mednarodnih, ter delavnic, ki so namenjene umeščanju Ptuja kot kulturnega središča in mednarodnega povezovanja.
V Miheličevi galeriji so odprli medmuzejsko razstavo kustosov in strokovnjakov iz desetih muzejev ter dveh fakultet z naslovom Dediščina in moč mitov, Materialna kultura in njena interpretacija skozi mite in pripovedi.
Pogovor s Juano Robida, letošnjo prejemnico priznanja Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
Z znanstvenim simpozijem Toporišičev dan na temo Besedni red v slovenskem jeziku so se v Brežicah nedavno poklonili delu slovenskega jezikoslovca dr. Jožeta Toporišiča. Ob robu celodnevnega strokovnega srečanja v Posavskem muzeju Brežice so razmišljali tudi o današnjem stvarnem in želenem položaju slovenščine v javni rabi.
Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa naše kulturne dediščine in tudi širšega področja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unikatne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam.
Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem občinskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi ljubiteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Predvsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. V oči pa bode dejstvo, da občina poudarja, da naj bi bilo v zadnjih 20 letih na področju sestave komisij in deljenja denarja kar nekaj domnevnih neskladij z zakonodajo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)