· Kultura

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so lani zabeležili višje število obiskovalcev kot leto poprej. Kar se tiče ogleda grajskih zbirk na ptujskem gradu, so bili najštevilčnejši Madžari, sledijo Francozi, Avstrijci, Italijani, Izraelci in Nemci. Zanimivo: še vedno je precej slab obisk Hrvatov, ki jih je bilo manj kot obiskovalcev iz bistveno bolj oddaljenih držav, kot sta Amerika ali Rusija.

· Kultura

Osrednja pomurska knjižnica Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je poleg svoje knjižnične dejavnosti in izposoje knjig, intenzivno vpeta v različne aktivnosti, ki se dogajajo v prostorih knjižnice, na drugih lokacijah po mestu in v občinah ter tudi čez mejo med Slovenci v Porabju. Vsako leto pa pripravijo tudi nekaj novosti.

Ljubitelji slovenskih serij se Darje Reichman zagotovo še vedno spomnijo po vlogi prisrčne Violete Petrič, ki jo je upodobila v Usodnem vinu. V 30-letni karieri je sicer igralka nanizala več kot 90 različnih in tudi zelo markantnih vlog, za katere je bila večkrat nagrajena. A za Darjo lovorike niso toliko pomembne, kot ji je to, da ima možnost, da to lahko počne. Decembra je v Prešernovem gledališču Kranj, ki mu je zapisana od leta 1995, premierno stopila v čevlje treh Prešernovih žensk: njegove sestre Katre Prešeren ter Julijine in Anine matere v predstavi Dr. Prešeren avtorice in režiserke Nede R. Bric. Uprizoritev skozi mnogoplastno dokumentarno-fikcijsko dramsko besedilo postavlja v središče pripovedi žensk, ki so zaznamovale Prešernovo življenje, in prek njih predstavi življenje in delo najpomembnejšega slovenskega pesnika.

· Kultura

V Jeričevem domu v Turnišču so podelili priznanja ustvarjalnega literarno-likovno-multimedijskega natečaja.

· Kultura

Srednja poklicna in tehniška šola (SPTŠ) je v počastitev slovenskega kulturnega praznika že šestindvajsetič pripravila kulturni teden, in sicer letos v znamenju fotografije.

· Kultura

Plesna šola Zeko je pripravila že enajsto dobrodelno zimsko produkcijo, ki je potekala na Osnovni šoli III Murska Sobota, tokratna rdeča nit produkcije pa je bilo Potovanje okrog sveta. Plesalci, bilo jih je čez dvesto iz celotnega Pomurja, so pripravili sedemnajst različnih plesnih nastopov, vsi pa so bili povezani s predstavitvijo držav sveta skozi ples. Na plesnem parketu so se tako zavrteli najmlajši, ki so komaj stopili na svojo plesno pot, kot tisti bolj izkušeni, med njimi so bili namreč tudi evropski prvaki, dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih ter zmagovalci svetovnih pokalov in državnih prvenstev. Tudi letos pa je bil organiziran srečelov, katerega izkupiček so podarili Šolskemu skladu OŠ III Murska Sobota. Utrinke s plesne produkcije je zbral Aleš Cipot.

· Kultura

V vseh šolah na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, razen na podružnični šoli Kog, izvaja pouk ormoška glasbena šola. Na Kogu pa so vedno težave. Čeprav so imeli učenci interes, je bil očitno interes Glasbene šole Ormož premajhen, da bi nekdo hodil tja poučevat.

Na Osnovni šoli Litija so se lotili prav posebnega večmesečnega projekta, v katerem so učenci iz starih oblačil ustvarjali nove kreacije, za zaključek pa priredili čisto pravo modno revijo.

· Kultura

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci pripravili prireditev v počastitev Francetu Prešernu. Z naslovom Prešeren živi v nas so nastopajoči poudarili vrednote, po katerih je živel pesnik in smo jih za svoje vzeli tudi v sodobnem času. Domoljubje, pripovedovanje, ljubezen in želja po znanju nas spominjajo na bogato zapuščino velikega pesnika. V prepletu vrednot so na prireditvi nastopili učenci, učenke in učitelji šole ter otroci iz vrtca, kulturni program pa so popestrili tudi dijaki in dijakinje Gimnazije Murska Sobota. Županja občine Črenšovci Vera Markoja je prisotne nagovorila in spomnila na to, kako pomembna je kultura in življenje po vrednotah Franceta Prešerna. Več o prireditvi pa v spodnjih fotoutrinkih.

· Kultura

Na sam Prešernov dan so v pitni dvorani hotela Radin v Radencih odprli likovno razstavo Z reko, slikarke Tatjane Mijatović.

· Kultura

Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je Jožef Babič, oče našega sogovornika Vladimirja Babiča, kupil mlin v Veržeju. Stal je na lokaciji današnjega nogometnega igrišča in leta 1927 pogorel. Po tistem so postavili še tri. Očeta Jožefa je nasledil najmlajši sin, Vladimir, ki ga bolj poznajo kot Mirča, ta pa je dejavnost prenesel na svojo najmlajšo hčerko Karmen Babič. Še pred dvesto leti je bilo na Muri 69 mlinov, danes je ostal le še Babičev v Prlekiji, v Prekmurju pa mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih.

· Kultura

Jože Gašperšič, prvi princ ptujskega karnevala, je kot Gašper I. oral ledino ptujskih pustnih princev. Letos praznujejo že dvajsetletnico svoje pustne oblasti v mestu, ki predstavlja vsakoletni vrhunec veselja in veseljačenja v najstarejšem slovenskem mestu, slovenske in evropske pustne prestolnice, katere Kurentovanje poteka pod pokroviteljstvom Unesca.

· Kultura

Društvo podeželskih žena občine Markovci je prvo soboto v februarju priredilo 19. ocenjevanje pustnih krofov. Tokrat je komisija ocenila 12 vzorcev in odločila, da naziv Naj krof občine Markovci pripade Jožici Peršoh iz Dražencev.