Arhiv Štajerskega Tednika

Pred slabim mesecem dni so na slovenskih srednjih šolah in fakultetah potekali informativni dnevi, ki mlade, bodoče dijake in bodoče študente, postavijo pred pomembno, a tudi nadvse stresno odločitev – kaj bodo v življenju počeli, kaj bo njihov poklic, kje bodo zaposljivi, kaj sploh študirati, da si zagotoviš službo in uspešno karierno pot.

Vse naštete misli in še več so prav gotovo bile prisotne pri vseh, ki so na tej prelomni točki odločanja, katero srednjo šolo oziroma fakulteto izbrati.

Trenutno že poteka prvi prijavni rok za vpis v visokošolske in višješolske zavode.

O študiju na fakultetah, kariernih priložnostih in karierni prilagodljivosti, prijavnih rokih ter o poklicih prihodnosti smo se pogovarjali z dekanom Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze doc. dr. Gorazdom Justinkom. Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze si pri svojem delovanju, tj. izobraževanju mladih, močno prizadeva za naslednje vrednote: akademska svoboda, ambicioznost, odličnost, inovativnost, osebna in družbena odgovornost, dialog in medsebojno spoštovanje. Omenjene vrednote pa so tudi del mehkih veščin, ki so na trgu delovne sile vedno bolj iskane in zaželene. Izjemen poudarek dajejo povezovanju teoretičnega znanja s prakso. Slednje opravičuje tudi slogan fakultete: »Z nami v prihodnost«.

Spoštovani dekan, doc. dr. Gorazd Justinek, kako in kdaj je nastala Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze?

Fakulteta za državne in evropske študije je ena od zasebnih fakultet z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Nedavno smo praznovali 20-letnico obstoja in ponosni smo, da smo v slovenskem prostoru postali tako prepoznavni.

Kakšno vizijo imate pri vodenju fakultete? Kaj je vaše poslanstvo?

Trudimo se združiti zanimive študijske programe, ki jih ves čas prenavljamo. Zagotavljamo odličen akademski kader, kjer stavimo na preplet izkušenj iz prakse kot tudi na raziskovalno odličnost. Seveda pa tudi na mednarodno vpetost, kar je v današnjem globalnem času nujno potrebno.

Kako vi osebno gledate na delovanje fakultete? Kakšen je vsakdanji utrip na fakulteti?

Lahko rečem, da odličen. Zadnjih nekaj let delujemo v mestu Kranj, medtem ko smo pred tem zelo dolgo gostovali na Brdu pri Kranju. Seveda so bili tam odlično pogoji za delo, ampak na posestvu Brdo so bile stvari razpršene po lokacijah. Odkar smo v samem mestu Kranj, pa imamo vse predavalnice, tajništvo, referate, skupne službe itd. skoncentrirane v 1. nadstropju na Žanovi ulici. Najlepše je videti polne hodnike študentov, predavateljev, še zlasti zdaj v post-koronskem obdobju.

Zakaj menite, da ja Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze drugačna od drugih fakultet in s katerimi prednostmi se lahko pohvali?

FDŠ ponuja zanimive programe s področja javne uprave in mednarodnih odnosov. Na teh dveh področjih je zelo prepoznavna. Programi so sodobni. Učni proces je zelo fleksibilen in zastavljen za manjše skupine, kjer študentje niso zgolj številke. Odličen pedagoški kader dopolnjujemo s številnimi strokovnjaki in gosti iz prakse. Ne nazadnje pa smo prisotni tudi lokalno, saj imamo ob našem sedežu v Kranju svoji enoti tudi v Mariboru ter Ljubljani.

Zakaj bi se vi vpisali na Fakulteto za državne in evropske študije?

Med ključnimi razlogi za vpis na FDS običajno na informativnih dnevih bodočim študentom povem, da je ključnih razlogov pet.

• Najprej fleksibilnost fakultete in manjše skupine, kjer se pedagoški proces prilagaja tudi študentom.
• Pedagoški kader, ki ima izkušnje iz prakse kot tudi raziskovalne dosežke.
• Mednarodna vpetost fakultete preko številnih mednarodnih projektov in konzorcijev.
• Digitalizacija, saj veliko zadev poteka online, predvsem tudi vse, kar je treba urediti z referatom in tajništvom.
• Dolgoletna tradicija fakultete ter velik alumni klub, ki danes obsega že skoraj 2000 ljudi veliko skupnost.

O vas smo prebrali, da ste docent za področje mednarodnega poslovanja in docent za področje mednarodnih političnih, ekonomskih in poslovnih odnosov. Ste tudi nekdanji diplomat in ustanovni član Sektorja za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve. Vrsto let ste bili vodja sektorja za internacionalizacijo na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije ter v času predsedovanja Slovenije EU opravljali delo svetovalca predsednika vlade za področje domačih makroekonomskih ter mednarodnih ekonomskih odnosov in še bi lahko naštevali.

Glede na omenjeno ni dvoma v vaš izjemni karierni uspeh. Ste dekan in profesor na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer poučujete predmete s področja mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov, ekonomske diplomacije ipd. Ali nam glede na vaše bogate izkušnje lahko zaupate recept za karierni uspeh?

O kariernem uspehu vedno sodijo drugi. Je pa lepo pogledati nazaj na nekaj več kot 20 let delovnih izkušenj in ugotoviti, da je za tabo veliko uspešnih zadev. Šele po tem se tudi človek zave, da je že v letih (smeh). Ne glede na vse pa se je v mojem življenju vse vrtelo okoli mednarodnih odnosov in ekonomije … In presek med enim in drugim je ekonomska diplomacija, ki me je vodila tudi čez vso mojo kariero.

Za kaj si pri pedagoškem delu še posebej prizadevate?

Pedagoški proces na fakulteti je poseben proces. Tega se tisti, ki smo vanj prišli kasneje – preko stroke, moramo šele navaditi. Nekaj drugega je podajati določene nastope ali govore na ekspertni ravni, npr. na kakih delovnih telesih Evropske komisije ali pa na nekih strokovnih organih, kot pa predavati študentom. Na predavanjih je treba veliko vključevati študente, zadeve pripraviti interaktivno in zanimivo, predvsem pa je treba vključevati veliko primerov iz prakse … Kjer pa potem pride prav ravno tista izkušnja iz prvih let delovanja, ko sem se na teh področjih udejstvoval tudi v praksi.

Kje vidite razlike med trenutnimi študenti in generacijo, ko ste bili še sami študent?

Odlično vprašanje. Razlika je enormna. Ponazoril jo bom z znanim citatom iz Univerze Stanford iz ZDA, kjer so že pred leti učili svoje študente, da bo večina zadev, ki se jih bodo naučili v prvem letniku, do konca njihovega študija zastarelo. Danes se zadeve premikajo z neverjetno hitrostjo. Danes pripravljamo študente za poklice, za katere še niti ne vemo, da bodo nekoč obstajali. To je ključno, da današnji študenti te okoliščine razumejo.

Arhiv Štajerskega Tednika

Imate morda kakšno zanimivo anekdoto iz predavalnice?

Tega se je v zadnjih 10 letih kar nekaj nabralo. Morda pa je bila ena res nepozabna. Namreč, vedno pričakujem, da študentje pripravijo na koncu predmeta neko skupinsko raziskovalno nalogo, ki jo morajo pred drugimi potem predstaviti na nek zanimiv način. In pred leti se je ena skupina res potrudila – pripravili so predstavitev ruskih in ukrajinskih razlogov za takratno priključitev Krima. Ob tem pa so prinesli za vse nas tudi tradicionalne ukrajinske in ruske jedi na pokušino. Kakšni so tudi že znali zaplesati (smeh). Gotovo pa je tradicionalna praska pri meni, da študentje predstavijo kako svojo najljubšo blagovno znamko – in tudi tukaj je smeh kar pogosto zraven. Ali pa kako svojo poslovno idejo in neverjetno je, kaj vse imajo študentje v mislih. Pogosto zgolj zmanjka sredstev ali poguma za realizacijo.

Danes se poleg vseživljenjskega učenja veliko govori tudi o tako imenovanih mehkih veščinah, ki so ključni del splošnih kompetenc in so prenosljive med različnimi poklici. Delodajalci jih vedno bolj cenijo.

Kako gledate na mehke veščine in kolikšen poudarek jim dajete pri pedagoškem procesu?

Točno to. To je posameznik prihodnosti. Danes ni dovolj, da si zgolj odličen programer. Moraš znati zadeve tudi videti širše, povezovati družbene procese, videti, kaj je globalno dogajanje in zato so naši mednarodni predmeti tako priljubljeni. Zadnjih 20 let lahko vidimo, kako je globalizacija spremenila svet. Najprej finančna kriza, ki je leta 2008 začela v ZDA zaradi slabih kreditov in se čez leto dni preslikala v Evropo, je pri nas imela konkretno posledico v najvišji brezposelnosti po osamosvojitvi ter skorajšnjem razpadu bančnega sistema. Temu je sledila migracijska kriza v Evropi, kar je bila posledica konkretnih dogajanj na Bližnjem vzhodu in državah Magreba. Da o covidu niti ne govorimo, ko se je praktično cel razviti svet ustavil v mesecu oz. dveh zaradi bolezni iz Kitajske. Bodoči diplomanti morajo vse to razumeti in se v tem svetu znati prilagajati.

Kako pa krepitev oz. pridobivanje mehkih veščin spodbujate/zagotavljate pri študentih?

Če uporabim trditev Charlesa Darwina, ostanejo zgolj tiste vrste, ki so se sposobne prilagoditi. Ne pa tiste, ki so najmočneje, niti najpametnejše, niti največje, niti najhitrejše, ampak tiste, ki so se sposobne prilagajati. Tako je bilo pravzaprav od nekdaj in to je vodilo tudi za naprej pri zagotavljanju kompetenc.

Svetovno gospodarstvo napoveduje, da bo avtomatizacija nadomestila kar nekaj delovnih mest. Kakšno je vaše mnenje glede tega? Kako bo to vplivalo na družboslovne poklice?

To je velik izziv. Vidimo, kaj recimo pomeni 3D-tiskanje, ki lahko čez nekaj let v celoti izpodrine logistiko in tovorni promet, saj bo mogoče vsako stvar narediti na lokaciji sami. Z vidika trajnosti je to seveda odlično, vendar tukaj so celotne panoge potem pred ukinitvijo (npr. tovorni promet, tudi zavarovalnice itd.). Vidimo tudi, kaj vse lahko umetna inteligenca naredi že danes. Nekaj programov, ki omogočajo slikanje, vam ustvari take umetnine, da ne morete verjeti. Tudi zadnjih nekaj mesecev lahko spremljamo, kaj vse zmore odprti Chat GPT. Obstajajo že tudi avtomati v tujini, ki vam odvzamejo kri in medtem naredijo vso diagnostiko ter na osnovi algoritmov postavijo zdravstveno diagnozo, ki gotovo presega zmožnost vašega osebnega zdravnika. Vse skupaj pa je kot proces na bankomatu in vam vzame približno 15 minut. Neverjetne zadeve potekajo na področju tele-medicine, kjer lahko zdravnik na daljavo operira na drugi strani sveta nek proces preko avatarja na drugi strani. Stvari se slišijo neverjetne, ampak poglejte, kaj vse zmore vaš mobilni telefon … Pred samo 20 leti je bil namenjen zgolj klicu in pošiljanju SMS.

Trenutno poteka prvi prijavni rok za vpis na študijske programe 1. stopnje … Številni mladi so tako pred eno najpomembnejših odločitev v življenju – katero šolo oziroma fakulteto izbrati, pri tem pa upoštevati perspektivnost poklica in kariernih priložnosti po zaključku študija …

Katere študijske programe (na katerih stopnjah) ponujate študentom?

Pri nas ostajamo zvesti našemu tradicionalnemu programu Javna uprava na vseh stopnjah. Torej na dodiplomskem, podiplomskem in tudi doktorskem. Je pa res, da te programe sproti posodabljamo in so po našem mnenju odlično pripravljeni. Ne smemo pozabiti, da je javna uprava še vedno daleč največji delodajalec v naši državi in da smo vsi državljani odvisni od storitev slednje.

Drugo področje, ki ga pokrivamo prav tako na vseh treh stopnjah pa so mednarodne in diplomatske študije, ki nagovarjajo prej omenjene mednarodno vpete posameznike – to pa smo, kot sem opozoril, danes praktično vsi.

Kako pa skrbite za mednarodno vpetost študija?

Že dolgo smo člani Erasmus+ sistema, predvsem pa preko številnih mednarodnih projektov, ki jih je pri nas res ogromno. Imamo tudi veliko mednarodnih dogodkov s tujimi predavatelji itd. Nedavno smo tudi prejeli prestižno akreditacijo British acreditation Council, kar pomeni, da so naše diplome mednarodno še bolj prepoznane. To akreditacijo smo pridobili kot prvi v Sloveniji.

Zakaj menite, da so družboslovni študiji še vedno relevantni in potrebni?

Ravno iz vseh prej navedenih razlogov. Namreč treba je znati neki izdelek na koncu tudi prodati in ne samo narediti. Treba ga je tudi oblikovati glede na potrebe danega časa. Tukaj pa so potrebna vsa ta družboslovna znanja. Že dolga leta sodelujem v podjetniškem inkubatorju, kjer je ogromno mladih podjetnikov – predvsem IT-jevcev. Ampak brez nekega širšega družboslovnega pogleda žal tudi najboljši programerji ne morejo ustvariti uspešnega podjetja.

Vaš nasvet bodočim študentom za uspešen začetek študija?

To, kar jim na vsakih predavanjih tudi povem. Delajte sproti, kajti če boste čakali na konec semestra, bo mnogo težje. Enako velja za končna dela. Pripravljajte in razmišljate sproti. Na koncu bo težje.

In še za konec, zakaj menite, da je izobrazba, ki jo študenti pridobijo na FDŠ NU, poklic prihodnosti?

Ker živimo v globalnem svetu in programi s področja mednarodnih študij so danes dejstvo, ki ga vsi živimo. Nekoč smo imeli posamezne oddelke za mednarodne ali EU-aktivnosti na ministrstvih ali podjetjih. Danes vsi delujemo mednarodno. Programi s področja javne uprave pa so v interesu nas vseh. Vsi smo odvisni od naše javne uprave in naših javnih uslužbencev. V našem interesu je, da so najbolje pripravljeni. Verjamem, da to pri nas tudi dobijo.

Več o fakulteti si lahko preberete na tej povezavi: https://fds.nova-uni.si/fakulteta