FOTO: Planinski tabor v Bohinju
Na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško smo tudi letos za učence 3. razredov organizirali tridnevni planinski tabor. Učenci so nestrpno pričakovali odhod na aktivnosti v naravi, saj je za mnoge posebno doživetje predstavljajo tudi to, da so bili prvič za več dni odsotni od doma. Učitelji smo se že nekaj tednov prej dogovorili za program, a bolj ko se je približeval dan odhoda, slabša je bila vremenska napoved. Pripravili smo nove vsebine, ki bi jih uporabljali v primeru slabega vremena, ter učencem naročili dodatna zimska oblačila. A sreča je bila tokrat na naši strani in uspelo nam je izpeljati prvotno zastavljene cilje.
V petek, 31. maja, smo se zbrali pri osnovni šoli, naložili opremo, se poslovili od staršev in se z avtobusom odpeljali na Rašico. V Trubarjevi domačiji so učenci izdelali miniaturne knjige, si ogledali lepo urejen star mlin in žago ter si na kmetiji Tekavec na Velikem Osolniku pri suhorobarju ogledali ročno in strojno izdelavo lesenih žlic.
Pot smo nadaljevali v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj. Pred večerjo smo se sprehodili ob Bohinjskem jezeru do Ribčevega Laza, kjer smo kupili razglednice in spominke. Sledila je večerja in spoznavni večer. Učenci so pripravili zanimiv program. Največ je bilo plesnih točk, nekateri so tudi zapeli, nasmejali pa smo se tudi ob šalah. Za boljše razpoloženje smo skupaj tudi zaplesali. Naporen dan nas je utrudil in po umivanju smo legli k počitku.
Jutranji pogled v nebo je obetal spremenljivo vreme, zato smo se za pohod do slapa Savica primerno oblekli, za vsak slučaj pa smo s seboj vzeli tudi dežnike.
Med pohodom smo si ogledovali čudovito naravo, lepo urejene počitniške hišice in Savo Bohinjko. Pri koči Savica smo malicali in se nato povzpeli do slapa Savica. Velike količine vode, ki pada in se peni, nadaljujejo svojo pot med skalami, ki so postale zanimivih oblik. Vsak pa si lahko na njih predstavlja različne like. Po kosilu smo se razdelili v tri skupine, ki so se izmenjevale na treh različnih dejavnostih.
Pri našem domu smo na športnem igrišču pripravili športne igre, v učilnici smo se učili pisati razglednice, najbolj zanimiva pa je bila verjetno orjaška gugalnica, ki je v bližnjem adrenalinskem parku navduševala učence. Guganje, ki se začne približno s sedmih metrov, je bilo polno adrenalina, ki je po zaključku in premaganem strahu predstavljalo glavno temo pogovorov.
Pred kosilom smo sestavili taborni ogenj in ga po večerji tudi zakurili. Zadovoljni smo ugotavljali, da je bil naš trud poplačan, saj je kljub temu, da je bil les moker zelo lepo gorel.
Sledil je večer zabavnih iger in plesa. Obe vsebini sta nas zabavali in nasmejali.
Nedeljsko jutro, polno meglic po okoliških vršacih, nam je povzročalo kar nekaj skrbi, a odločeni smo bili, da se z gondolo povzpnemo na Vogel. Gondola, ki se strmo vzpenja, je bila kar zahtevna preizkušnja, saj se je večina učencev takega prevoza poslužila prvič.
Na vrhu smo občutili olajšanje. Sledil je vzpon po zasneženem smučišču Vogel. Za ta letni čas je toliko snega prava posebnost.
Do Orlove glave smo se skupaj vzpenjali. Tu so nekateri utrujeni učenci podaljšali počitek, bolj vztrajni pa smo se povzpeli na Šijo.
Razgled na Julijske Alpe in Karavanke je poplačal trud. Po krajšem počitku smo se vrnili k zgornji postaji gondole, pomalicali in se spustili nazaj v dolino.
Po kosilu smo pospravili sobe, osebno prtljago znosili v avtobus in se odpeljali na Bled, kjer smo se sprehodili ob jezeru, pojedli sladoled in se nato odpeljali proti domu.
Vtisi učencev so bili zelo dobri, saj so v treh dneh spoznali veliko novega, vzpostavili med seboj in učitelji še boljše odnose in brez težav zdržali brez telefona. S starši smo bili namreč povezani samo preko elektronske pošte, tako , da so lahko spremljali našo dejavnost.
Čeprav smo ena redkih šol, ki organizirajo večdnevne aktivnosti v naravi od tretjega do sedmega razreda, ugotavljamo, da učencem to veliko pomeni. Nam pa daje energijo, da s tem vsako leto nadaljujemo.
