Brežiška Gimnazija gostila učence in učitelje petih evropskih šol
Na Gimnaziji Brežice smo se tudi letos odločili sodelovati v programu Comenius – Šolska partnerstva, si poiskali partnerske šole, s katerimi smo naredili načrt projekta in ga poimenovali družbena integracija in enake možnosti.
Dijaki in učitelji iz Velike Britanije, Nemčije, Španije, Italije in Slovaške so se v sredo, 17. novembra, zbrali na projektnem sestanku pri nas v Brežicah. Šolska partnerstva pomagajo učencem in učiteljem doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti, tako na področju teme projekta kot tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, načrtovanja in izvajanja projektnih aktivnosti in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v tem projektu pa nam ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujih jezikih. Tokrat smo se pogovarjali o družbeni integraciji in enakih možnostih ter ugotovili, kako velike so v resnici razlike med državami.
Da pa ne boste mislili, da smo se pet dni pogovarjali samo o tej temi. Počeli smo še mnogo več. V sredo zvečer smo dijaki Gimnazije Brežice pričakali svoje goste kar pred šolo. Nekateri so večino poti preleteli, nekateri so se pripeljali s kombijem, spet drugi z vlakom. Naše prvo skupno jutro naslednjega dne je bilo kar zanimivo. Začeli smo s predstavitvijo šol, pozdravnima govoroma ravnatelja Uroša Škofa in koordinatorice profesorice Marije Plut ter z zanimivim programom.
Nato smo tuje dijaki popeljali k pouku različnih predmetov, jim razkazali mesto, nato pa je sledil sprejem pri županu. Naučili smo jih še nekaj osnovnih slovenskih besed, potem pa se počasi odpravili domov. Popoldne smo preživeli skupaj z našimi starši, zvečer pa smo jim pokazali, kako se »žura« v Sloveniji.
Naslednje dan, v petek, smo v delavnicah ustvarjali anketni vprašalnik v zvezi z enakimi možnostmi. Analiza tega nam bo dala odgovor na marsikatero vprašanje v zvezi s temo projekta. V soboto smo jih popeljali na Bled in v Ljubljano, kjer so imeli tudi nekaj prostega časa, ki so ga večinoma (vsaj dekleta) porabili za nakupovanje.
V nedeljo je bila na vrsti Kostanjevica na Krki s svojo Forma vivo, galerijo, Kostanjeviško jamo, muzejem na prostem in samostanom Pleterje. Po napornem dnevu pa nas je čakala še poslovilna zabava, ki jim je sigurno ostala v spominu, saj smo jih v tem času naučili tudi našo slovensko narodno pesem Na Roblek bom odšel.
Naslednje dan so Slovaki odšli domov že ob treh zjutraj, vsi ostali pa nekoliko pozneje. Slovo je bilo težko, pri marsikomu se je končalo s solzami v očeh. Tolažilo nas je dejstvo, da se marca spet vidimo na projektnem sestanku v Italiji.
