arhiv DL

##IMAGE-3718892##

Na današnji dela prost dan obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti. Z njim se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita, s katerim smo se Slovenci pred 32 leti odločili za samostojno državo.

23. decembra 1990 smo namreč Slovenci na referendumu odločali, ali naj se Slovenija, ki je bila takrat del Jugoslavije, odcepi in postane samostojna država. Rezultati plebiscita so bili prepričljivi. Plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. Za samostojno državo jih je glasovalo okoli 95 odstotkov, kar je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Izide plebiscita so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra. Ta dan zato obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.

Letošnja osrednja državna proslava ob omenjenem državnem prazniku je potekala v petek zvečer v Cankarjevem domu. Na njej je slavnostni govornik, predsednik vlade Robert Golob, izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. "Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve," je dejal.

Državni zbor pa je 32. obletnico razglasitve izidov plebiscita obeležil s slavnostjo sejo v četrtek zvečer. Na njej je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič izpostavila, da smo Slovenci v nekaj več kot tridesetletni zgodovini samostojne države naredili veliko, a poudarila, da živimo v zahtevnih časih, zato ni prav, da bi nas politične razlike razdvajale pri temeljnih vrednostnih vprašanjih.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je pri četrtkovi maši za domovino izpostavil, da samostojna država Slovenija ni sama po sebi umevna, ampak je bilo treba zanjo trdo garati.

Na god sv. Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj

Ob današnjem godu sv. Štefana, zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2022 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.

V Šentjerneju na Dolenjskem, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni 164. blagoslov konj, se bodo konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu.

Konjeniška povorka se bo od tam pol ure kasneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja - ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana - v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel omenjeni obred.

Šentjernejski prireditelji so še sporočili, da bo za cesto od tamkajšnjega hipodroma do Osnovne šole Šentjernej med 9.30 in 10.30 veljala popolna zapora motornega prometa. Promet bo oviran tudi pri bencinski črpalki. Usmerjali ga bodo redarji in policisti. Prireditev se bo končala ob 11.30, so še dodali.

Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo še v številnih krajih po državi. V Kobilarni Lipica bodo poleg delavnic s poniji in lipicanci ob 12. uri blagoslovili konje ter pripravili predstavo lipiške jahalne šole.

Blagoslovi bodo potekali tudi v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje.

Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.