OŠ Otočec

V program Ekošola je v Sloveniji vključenih več kot 742 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov ter fakultet, v aktivnostih pa sodeluje več kot 135.000 učencev in dijakov.

Letna konferenca koordinatorjev programa Ekošola, ki je v petek potekala na Čatežu ob Savi, je bila posvečena predstavitvi novih vsebin in projektov, ki bodo mlade še naprej spodbujali k ozaveščanju o podnebnih spremembah, krožnem gospodarstvu ter ukrepih za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb.

Znak Zelena zastava programa Ekošola so prvič prejele Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž, OŠ Jakoba Aljaža, OŠ Mozirje, OŠ Petrovče in POŠ Trje, OŠ Otočec in vrtec Otočec, OŠ Kanal, OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani. Prav tako so jo pridobile Srednja tehniška šola Koper, Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, Srednja ekonomska šola Ljubljana, Srednja šola tehniških strok Šiška, Šolski center Slovenj Gradec, Gimnazija in Prometna šola Maribor - Srednja prometna šola Maribor.

Pridobitev znaka Zelena zastava pomeni, da ustanova načrtno in sistematično vključuje okoljske vsebine v svoje delo. Ustanove morajo znak obnavljati vsako šolsko leto, kar dokazuje njihovo stalno prizadevanje za trajnostno delovanje, so sporočili iz programa Ekošola.

Zbrane je nagovoril nacionalni koordinator programa Ekošola Gregor Cerar, ki je izpostavil pomen povezovanja in nenehnega učenja. Poudaril je, da konferenca vsako leto potrjuje, kako pomembno vlogo ima izobraževanje za trajnostni razvoj pri oblikovanju prihodnosti, ter da so mentorji tisti, ki to vizijo vsakodnevno uresničujejo.

Častna gostja konference, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da obstaja veliko možnosti za blaženje podnebnih sprememb in sicer od trajnostne prehrane in odgovorne potrošnje, do varčevanja z energijo, vode ter zmanjševanja odpadkov. Dodala je, da imajo mladi pri tem ključno vlogo. Po njenem mnenju mora država zagotoviti celovite rešitve, a hkrati lahko vsak posameznik prispeva k preobratu.