Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Na nekaj več kot 30 mladih Belokranjcih se ta vikend ni nabiral prah. Valjanje in raztegovanje po kavču smo nadomestili z aktivno udeležbo na lokalnem dogodku projekta Dialog mladih 2.0: Vključujemo!, ki sta ga organizirala in s pomočjo MC BIT-a izvedla Mladinski svet Slovenije in Mreža mladinskih centrov MaMa.

7. in 8. decembra smo imeli priložnost, da izrazimo svoje ideje, stališča, predloge in rešitve za boljšo prihodnost v naši občini in se končno začnemo aktivno udejstvovati v družbi. Eden od namenov projekta je opozarjanje odgovornih na slab položaj mladih, njihovo izključenost iz družbe in željo po participaciji. Mladim daje možnost, da lahko z odgovornimi za mladinsko politiko neposredno stopijo v dialog.

In, se je splačalo? Vedno se splača. Med drugim smo se na dvodnevnem dogodku naučili, kako pravilno sestaviti in predstaviti ukrep, nekaj veščin javnega nastopanja, spoznali smo nove obraze in profile, s katerimi bomo lahko sodelovali v prihodnje. Spoznavali smo pomen strukturiranega dialoga, organiziranost Občine Črnomelj, identificirali in analizirali področja, ki se tičejo mladih, ter izpostavili in konkretizirali težave, ki jih imamo v naši regiji.

Preko vodene diskusije smo izluščili, postopoma oblikovali in podali konkretne predloge za rešitve. Oblikovali smo 4 ukrepe, ki smo jih naslednji dan predstavili političnim odločevalcem, brez podpore katerih lahko formalno spremenimo bolj malo. Ti lahko spregledajo iniciative posameznikov, veliko težje pa bodo spregledali pobude množice mladih, ki jih pri tem projektu podpirajo državne in evropske inštitucije, pa tudi mediji. Na srečanju so se nam v vlogi odločevalcev, torej poslušalcev in komentatorjev ukrepov, pridružili predstavniki Občine Črnomelj, gospa županja, Mojca Čemas Stjepanovič, gospod podžupan, Štefan Misja, gospa Vladka Kostelec Peteh iz oddelka za družbene dejavnosti in direktorica novomeškega Zavoda za zaposlovanje, gospa Tatjana Muhič.

O čem smo se še pogovarjali? Med dobrimi stvarmi, ki jih Črnomelj nudi mladim, smo izpostavili delovanje in ponudbe Mladinskega centra in ostalih društev ter oblik mladinskega organiziranja, med slabimi pa kot največja problema navedli pomanjkanje delovnih mest in pa pasivnost ter neorganiziranost mladih.

Najdlje smo se ustavili pri pomenu mladinskega organiziranja. Tega je pri nas premalo, mladi smo preveč razpršeni, in četudi imamo možnost vključiti se v kakšno društvo, organizacijo, skupino, se večinoma raje zadržujemo doma. Vendar ko smo skupaj, smo močni. Takrat se da nekaj narediti. Starejši na drugi strani nimajo problema z organiziranjem in posledično z izražanjem svojih zahtev. Mogoče prednosti »skupin« ne poznamo dovolj: v skupini se med drugim posamezniku ni treba izpostavljati in se bati, na kateri črni listi se bo znašel. Izpostavili smo, da mladi ne razmišljamo s svojo glavo, ampak z mediji (vse je slabo, nič se ne da, denarja ni). Vendar to bomo morali spremeniti sami.

Ogledali smo si strukturo občine, da bi razumeli, kako kompleksno delujejo stvari, in da ne bi na vprašanje »kaj delajo na občini« na pamet odgovarjali: »pijejo kavo«, »slikajo se«, »ne delajo nič« … Mladi smo mnogokrat razočarani nad neizpolnjenostjo naših želja oz. zahtev, še sploh, če niso uresničene takoj in pa če je pri tem potrebno sodelovati. Vsako zahtevo je treba znati utemeljiti. Mi bi igrišče. Mi bi bazen. Ok. Ampak – zakaj ga rabimo? Kater problem bomo s tem rešili? Od kod bomo dobili finance? Kdo bo upravljal z igriščem, bazenom …? Tukaj se spet pokaže problem neorganizirane mladine in slabe aktivnosti v družbi.

O najbolj pereči temi, iskanju zaposlitve in pomanjkanju delovnih mest smo ugotovili naslednje: list papirja (prošnja za delo) danes ne velja več. Pomemben si TI in TI se moraš pokazati. Vse več govorimo o spodbujanju samozaposlitve, samozaposlovanja … Možnosti za spodbujanje podjetniških idej je veliko, projektov in možnosti sofinanciranja tudi ne manjka, če pa to ne pride v poštev, imamo mladi moč, ki jo moramo znati izkoristiti. Premaknimo se že in nehajmo samo čakati, da nam bo nekdo potrkal na vrata in ponudil službo. »Belokranjci čakamo tega Akrapoviča ko bôga« … res je, delali bi za vsako ceno, vendar je potrebno misliti tudi na to, kakšna mesta in kakšne pogoje hočemo. In ni prav, da delovna mesta kar vsepovprek zahtevamo in mislimo, da nam kar pripadajo. »Jaz hočem, daj mi!« Kot otrok. Premalo se soočamo z lastno odgovornostjo, samo jamramo in stokamo, kako ni, in pri oknu ali pred računalnikom čakamo na boljšo prihodnost. Priznajmo, manjka nam samoiniciative in kritične refleksije. Med gledanjem Youtubea in Facebooka se premalokrat vprašamo, »kaj sem pa jaz naredil za to, da bi se kaj spremenilo«. Če bi se to vprašali večkrat, bi se mogoče že kaj premaknilo.

Pred direktorico Zavoda za zaposlovanje smo imeli priložnost spregovoriti tudi o dogajanju, odnosu in zaposlenih na Zavodu (oz. Uradu za delo Črnomelj), s katerim mnogi brezposelni nimamo najboljših izkušenj. Upam, da smo končno spoznali, da se s stiskanjem repa med noge in zarivanjem glave v pesek ne bo spremenilo nič. Pritožbe in zahteve (seveda samo upravičene) je treba nasloviti na pravi naslov in se ne, kakor nam je v navadi, vsepovprek pritoževati drug drugemu.

Veseli smo, da je v konkretnem dogodku prepoznalo priložnost za začetek in spremembe več kot 30 mladih, kar kaže, da je del belokranjske mladine aktiven, da hoče in zmore narediti konstruktivne rešitve za boljšo prihodnost v Beli krajini. Tudi dialog z odločevalci smo dobro izkoristili, saj se nam je z gospo županjo uspelo dogovoriti za dva termina, kjer bomo lahko predlagane ukrepe dopolnili in nadgradili. Tukaj si lahko ogledate, katere ukrepe smo z mislijo na rešitev brezposelnosti in ostale mladinske problematike predlagali županiji.

1. skupen prostor za lokalna društva, kjer bi imela prostor za shranjevanje opreme, vaje in treninge razna društva (folklora, plesne skupine …),

2. zaposlitev projektnega svetovalca za mlade na Občini, ker pogrešamo podjetniški inkubator in nekoga, ki bi znal mladim celostno pomagati pri oblikovanju karierne poti,

3. vzpostavitev občinske komisije za mladinska vprašanja, saj si želimo več stikov z občino, več povezovanja in upoštevanja naših idej,

4. vzpostavitev informacijskega kanala za mlade, kjer bi bile zbrane jasne in uporabne informacije, ki jih mladi potrebujemo, saj smo v množici informacij prevečkrat izgubljeni.

Hvala vsem tistim, ki ste prišli. 30 je lepa številka za začetek, a kljub temu si moramo vsi skupaj prizadevati, da jo bomo povečali. V želji po večji participaciji in organiziranju mladih v družbi, vas vabim k obisku Mladinskega centra BIT bodisi osebno bodisi prek spletne oz. FB strani in k udeležbi na številne dogodke, ki jih za mlade pripravljajo belokranjska društva, skupine, posamezniki. Vabljeni!