Pahor: Za Črnomelj iščemo rešitev, ki ne bo le socialni transfer

##IMAGE-3473373##
Čeprav ima ministrstvo za delo nalogo, da za 700 Črnomaljcev, ki jim grozi izguba dela v Secopu, sproži vse instrumente socialne pomoči, si vlada želi, da bi lastnika podjetja prepričala, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V tem času bi lahko v Belo krajino pritegnili vlagatelje, prezaposlili in preizobrazili delavce, je dejal premier Borut Pahor.
Predsednik vlade je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da je s problemom seznanjen že od prvega dne, da se o tem pogovarja s svojimi sodelavci in da je v sredo govoril tudi s črnomaljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič. Povedal je, da skušajo priti tudi v stik z lastnikom Secopa.
Obenem je premier zatrdil, da bodo rešitev za situacijo v Črnomlju poskušali poiskati še ta konec tedna, tako da jo bodo lahko obravnavali že na ponedeljkovi izredni seji vlade. Dodal je, da bo po današnjem obisku dela vladne ekipe v Beli krajini regijo morda obiskal tudi sam. Za to se bo odločil, če bodo prišli do kakšne rešitve, o kateri se bo treba pogovoriti, ali je primerna za delavce, lastnike in za občino.
Po Pahorjevih besedah sicer subvencioniranje zasebnega podjetja Secop ne pride v poštev. "Če bomo začeli subvencionirati tuje vlagatelje, bomo iz državnega proračuna subvencionirali nizko plačano delovno silo," je menil. Si pa vlada želi poiskati rešitev, ki ne bo samo socialni transfer, temveč kaj več. Ključna je zaposlitev, je poudaril.
Na novinarsko vprašanje, ali je mogoče v Črnomlju računati na kakšne davčne olajšave, je Pahor odgovoril, da je vlada po takem instrumentu v zakonu o Pomurju že posegla in da takšne rešitve ne izključuje niti nedavno sprejeti zakon o odpravi razlik v regionalnemu razvoju.
"Vprašanje pa je, ali so taki ukrepi dovolj hitri. V tem primeru je treba ravnati zelo hitro in učinkovito, ker je že zdaj stopnja brezposelnosti v tem delu Bele krajine visoka. Če bi ti delavci izgubili delo, bi se še povečala, razmere v regiji pa bi postale nevzdržne," je dejal.
Nadalje je strukturo črnomaljskega problema primerjal z nekdanjim problemom Mure v Prekmurju. V obeh primerih gre za podjetji z nizko kvalificirano delovno silo, ki je težko prezaposljiva, za neobstoj vzporednih investicij, za veliko stopnjo brezposelnosti v regiji, malodušje, je naštel. Dodal je, da je vladi v Prekmurju stanje vendarle uspelo spremeniti v letu dni in da upa, da bo tako tudi v Beli krajini.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se