V letošnjem šolskem letu so študenti večino predavanj in vaj izpeljali preko videokonferenc. Višja strokovna šola Brežice je kljub temu uspela v svojem gospodarskem okolju najti podjetja, ki so bila pripravljena sprejeti njene študente na 10-tedensko praktično izobraževanje. To je namreč temelj višješolskega strokovnega programa ekonomist, saj predvideva, da študenti vsako leto kar 400 ur preživijo v realnem delovnem okolju, kjer pod vodstvom mentorjev spoznavajo svoja bodoča delovna mesta in sodelavce. S študentko Neo Prelec sva se pogovarjali takoj po vrnitvi z letošnje prakse, ki jo je opravljala v računovodskem servisu Prva izbira, s.p., Krško, kjer je delala pod mentorstvom gospe Erike Kurspahić.

Od kod prihajaš in kako te je pot pripeljala na VSŠ Brežice?     

Prihajam iz Brežic. Ko sem zaključevala osnovno šolo, je bila moja želja najprej medijska srednja šola, vendar sem si zadnji hip premislila in se odločila, da se bom vpisala v srednjo in kasneje višjo ekonomsko šolo v Brežicah. Glavna dejavnika za to sta bila bližina šole in razvejanost te izobrazbe, ki med drugim vključuje tudi medijska znanja.

Kaj meniš o praktičnem izobraževanju med študijem na VSŠ Brežice?
Praktičnega izobraževanja sem se zelo veselila. Menim, da prav to da študentom neko motivacijo, da čim boljše opravimo šolanje, da hrepenimo po nekem novem znanju, oziroma da se naučimo teorijo uporabiti tudi v praksi.

Kaj si pričakovala pred odhodom na prakso?   

Upala sem, da bom z mentorico v dobrih odnosih, da mi bo pri delu pomagala, me kaj novega naučila in predvsem, da bo z mojim delom na koncu zadovoljna.

Česa si se bala pred prihodom na prakso? Je bil stran upravičen?         
Sprva me je bilo sicer malce strah, ker nisem bila prepričana, ali bo znanje, ki sem ga pridobila do sedaj, dovolj obsežno, da bom lahko naloge opravila brez problema. Po prvi zadani nalogi se je izkazalo, da je moje znanje zadostovalo za neko osnovo, za ostalo pa je poskrbela še moja mentorica, ki mi je vse lepo in obširno razložila.

Kako si si izbrala podjetje in kdo je bil tvoj mentor?    

Že kot dijakinja na srednji ekonomski  šoli sem praktično izobraževanje želela opravljati v računovodskem servisu, vendar takrat te priložnosti žal nisem imela. Letos pa sem imela srečo in sem prakso opravljala v računovodskem servisu pri izkušeni družinski prijateljici, ki me je res veliko naučila.

Kaj je po tvojem najbolj pomembno za dobro počutje na praksi?         
Mislim, da je na praksi najpomembnejše to, da imaš z mentorjem korekten odnos ter da delo opravljaš z voljo in željo po večjem znanju.

Kako ti je praksa koristila?        

Na praksi sem se naučila veliko novih stvari, nadgradila svoje že obstoječe znanje in vsaj v grobem spoznala delo računovodje.

Kaj bi sporočila mentorjem študentom na praksi?        
Najprej bi se vsem mentorjem, ki mladim dajo priložnost, želela zahvaliti, ker nam omogočajo opravljanje praktičnega izobraževanja. Prav tako pa bi jih želela pohvaliti, saj so bili kljub delu, ki ga imajo, pripravljeni svoje znanje deliti z nami, to pa bo pripomoglo, da bomo v svoji bodoči karieri uspešnejši.

Rekla si, da si praktično usposabljanje že kot dijakinja želela opravljati v računovodskem servisu. Kje pa bi rada delala kasneje? Kaj so tvoji cilji v življenju glede poklica?      

Nekoč bi rada imela svoj računovodski servis. Zavedam se, da je pot do tja še dolga, potrebnega bo še veliko učenja in trdega dela, vendar verjamem vase in z dvignjeno glavo hodim po poti, da uresničim svoj zadani cilj.

O svoji izkušnji na praksi govoriš zelo pozitivno. Kaj bi sporočila bodočim študentom, ki se odpravljajo na prakso?
Bodočim študentom, ki se odpravljajo na prakso, bi želela sporočiti, naj se ne bojijo ustvariti dobrega in pristnega  odnosa z mentorji. Naj pokažejo zanimanje za delo, naj hrepenijo po novem znanju, če česa ne vedo, naj brez skrbi vprašajo, in predvsem, naj bodo na koncu sami nase ponosni.

Želiš še kaj povedati o sebi ali sporočiti nam?
Na koncu bi se rada še posebej zahvalila svoji mentorici, gospe Eriki Kurspahić, za ves trud in znanje, ki mi ga je predala, kljub obsežnemu delu, ki ga je imela. Hkrati pa se zahvaljujem tudi ravnateljici Višje šole, gospe Hermini Vučajnk Šarić, in organizatorki praktičnega izobraževanja, mag. Metki Galič, saj nam vsako leto omogočita podrobno spoznavanje smeri, v kateri se izobražujemo. Znanje tako prejemamo tudi v pravem poslovnem svetu in ne le v šoli.

Hvala, Nea, želim ti veliko uspeha pri nadaljnjem študiju in pri iskanju zaposlitve ter v življenju nasploh.