V Novem mestu so v okviru projekta SI4CARE ali socialnih inovacij za celostno oskrbo starajočega se prebivalstva v jadransko-jonski regiji, katerega nosilka je Univerza v Ljubljani, danes pripravili prvo predstavitev problematike starajoče se družbe. Izmenjali so tudi mnenja s ciljem priprave vseslovenske strategije dolgožive družbe.

Vodja projekta Vlado Dimovski je povedal, da so za omenjeni triletni projekt dobili skoraj tri milijone evrov evropskega denarja. Ta sicer išče sinergije med posameznimi državami glede zdravega življenja starejših.

V projekt, pri katerem sodeluje sedem držav in 17 partnerjev, so vključene različne ustanove, tako univerzitetne kot medicinske, socialne in podobno. Glavni namen projekta pa je poiskati nove rešitve ali že znane rešitve v posameznih državah in jih prenesti v druge države. Končni cilj je oblikovanje t. i. "ekosistema institucij" in posameznikov, ki bi "delovali kot neke vrste mreža v dobro starejših", je dodal.

Kot je opozoril, se Evropa sicer stara, to pa terja vrsto različnih pristopov, ukrepov in strategij, ki pa so zdaj med sabo relativno neusklajeni. "Evropa ima sicer vrsto nekih dokumentov in podobno, ampak ko pa pridemo na teren, je tam cela vrsta rešitev, ki jih nekatere države imajo in druge ne," je pristavil.

Ne gre sicer za znanstveno-raziskovalni projekt, temveč za izrazito praktično usmerjen projekt. V njegovem okviru naj bi v Sloveniji skupaj pripravili približno 20 z njim povezanih prireditev, na celotnem projektnem območju pa verjetno več kot 120. Izdelati nameravajo tudi "večje število dokumentov", je še napovedal Dimovski.

Novomeške predstavitve se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, ki je ocenila, da tovrstne prireditve oz. projekti veliko prispevajo k ozaveščanju celotne družbe in da so starejši njen pomemben del. Prispevajo tudi k širitvi razvoja kakovostne oskrbe za starejše, je še dejala.

Na otvoritvenem posvetu so sicer sodelovali predstavniki lokalnih skupnosti, civilne družbe, predstavniki ministrstev in evropske organizacije, ki izvaja storitve za starejše, projektni partnerji ter drugi.

Na posvetu so želeli predstaviti regionalne zgledne primere, "usmeriti pogled v prihodnost, poiskati morebitna partnerstva za iskanje sinergij na področju dolgotrajne oskrbe, z željo po aktiviranju preostalih lokalnih deležnikov", so zapisali prireditelji.

Po njihovih podatkih pomemben del rešitve pri problemih starajoče se družbe predstavlja projekt SI4CARE - Socialne inovacije za celostno oskrbo starajočega se prebivalstva v regijah Adrion oz. jadransko-jonski regiji, ki stremi k zdravemu in družbeno vključenemu staranju.

Vizija projekta je "vzpostavitev učinkovitega ekosistema dolgotrajne oskrbe, ki temelji na socialnih inovacijah. Ekosistem bo omogočala digitalizacija ter ga podpirala zakonodaja. Ekosistem bo v pomoč starostnikom tudi na odročnih oz. oddaljenih območjih, kjer jih bo ohranjal vključene v skupnost. Glavni cilj projekta je prispevati k ustvarjanju učinkovitega ekosistema za uporabo socialnih inovacij v okviru integrirane socialne in zdravstvene oskrbe starostnikov v državah Adriaon," so še zapisali prireditelji.

Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza, kjer je Carmen Rajer iz CSD Krško predstavila projekt MOST – Do čim daljše samostojnosti v domačem kraju, upokojenka Amalija Šiftar pa je spregovorila o dobri praksi projekta Starejši za starejše. Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti je opozorila na nujnost sistemsko urejenega stabilnega vira financiranja socialne oskrbe, Denis Sahernik pa je predstavil izzive pri institucionalni oskrbi starostnikov, pri čemer je izpostavil tri sklope težav - občutno pomanjkanje kadra v domovih za starejše, zastarelo infrastrukturo domov za starejše in financiranje njihovega delovanja. Na okrogli mizi so sodelujoči večkrat izpostavili večanje števila starejših in dejstvo, da se ljudje upokojujejo vedno starejši, kar zanje pomeni tudi več zdravstvenih težav. Oboje državi kot lokalni skupnosti predstavljata preizkušnjo, saj področje oskrbe starejših še ni ustrezno zakonsko urejeno. Složni so bili, da je ena izmed prioritet skrbi za dolgoživo družbo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi vseboval konkretne, finančno ustrezno podprte in v praksi uresničljive rešitve. Sogovorniki so si bili enotni, da starizem (diskriminacija starejših) predstavlja vse večjo težavo v družbi ter povzroča razkol med generacijami in bi si, kot je to ubesedila Biserka Marolt Meden, zaslužil ničelno toleranco. Govorci so opozorili tudi na finančno plat problematike starajoče se družbe, ki jo tvorijo nizke pokojnine starejših in nedorečen sistem financiranja oskrbe starejših.

Novo mesto v projektu

Cilj projekta SI4CARE oziroma identifikacija socialnih inovacij za skrb starejših zanima tudi Mestno občino Novo mesto, ki se je s tem namenom projektu tudi pridružila. Nabor rešitev oziroma inovacij za starostnike želijo vključiti v občinsko strategijo dolgožive družbe, ki jo bodo po besedah župana Mestne občine Novo mesto Gregorja Macedonija začeli pripravljati v jesenskih mesecih, občinskemu svetu pa jo bodo predstavili predvidoma do poletja 2022. V pripravo strategije za dolgoživo družbo Mestne občine Novo mesto se bo aktivno vključila tudi podžupanja Sara Tomšič, ki je izpostavila, da bo strategija pozitivno vplivala na življenje starostnikov, še posebej, če bo ta nastajala v sodelovanju z ostalimi občinami, in dodala, da želijo v izboljšave zajeti infrastrukturne projekte, kot sta gradnja varovanih stanovanj in odprava ovir za gibalno ovirane.

V okviru posveta je na pobudo in s podporo NIJZ potekal tudi Sejem dolgožive družbe, na njem pa so se predstavili Društvo upokojencev Novo mesto, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Varstveno delovni center Novo mesto, Škofijska karitas Novo mesto, Društvo paraplegikov Dolenjske in Bele krajine, Medgeneracijsko društvo Žarek, Spominčica Dolenjske, Dom starejših občanov Novo mesto in Tačke pomagačke.