50 let krškega Sožitja. Ob jubileju jih je sprejel tudi predsednik Pahor


B. B., Foto: Boštjan Colarič
8. 3. 2018, 09.15
04. 04. 2018 · 10:10
Deli članek

sozitje_krsko01.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
sozitje krsko01, sozitje_krsko01
sozitje_krsko39.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Krško Sožitje je ob jubileju pripravilo prijetno prireditev. (Foto: Boštjan Colarič)
sozitje_krsko20.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi krški in kostanjeviški župan Miran Stanko in Ladko Petretič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednica Zveze Sožitje Katja Vadnač.
sozitje_krsko42.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
sozitje_krsko32.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
sozitje_krsko07.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Minulo nedeljo je minilo natanko 50 let, odkar je bilo na pobudo takratnega direktorja Zavoda za prosveto Krško Otona Mikuliča ustanovljeno Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim otrokom v Krškem in spodnjem Posavju, ki ga danes poznamo kot društvo Sožitje Krško. Slovesnost ob polstoletnem jubileju pa so pripravili v torek.

Društvo združuje približno 250 članov, od tega okoli 90 oseb z motnjami v duševnem razvoju. »Naši člani so zvečine starejše osebe, saj se v društvo začnejo vključevati nekje po koncu šolanja, ki običajno traja do 26. leta. Do takrat je za bivanje, varstvo in dejavnosti dobro poskrbljeno, problemi pa se začnejo pojavljati po koncu šolanja in rešitve takrat iščejo prek društva,« pravi predsednik krškega Sožitja Bojan Cizel.

Glavna dejavnost društva je izvajanje številnih lastnih programov, sodelujejo pa tudi pri vključevanju članov v programe vseživljenjskega učenja Zveze Sožitje. Ti navadno trajajo po ves teden, izvajajo pa jih po različnih krajih v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Letos lahko krško Sožitje vanje vključi 17 svojih članov, poleg spremljevalcev pa jim zagotovijo tudi prevoz, česar druga podobna društva običajno ne počnejo.

Lastni programi so pogostejši – aktivnosti izvajajo vsaj enkrat na teden, odvisno od letnega časa –, delijo pa jih na tri sklope: rehabilitacijsko dejavnost, kamor spadajo plavanje, jahanje, ples, glasba, telovadba in pohodništvo; programe vseživljenjskega učenja, ki jih izvajajo v društvenih prostorih na Vidmu ali v bivalni enoti VDC Krško Leskovec; in socialne programe, kot so obiski prireditev in kostanjev piknik, v ta sklop dejavnosti pa spada tudi vsakoletni vikend seminar za družine.

»Veliko programov društvo izvaja že vrsto let, v zadnjih letih pa smo jih nekaj dodali in nekaj osvežili. Posebej smo ponosni na našo folklorno skupino, ki smo jo ustanovili pred tremi leti. Vanjo je vključenih več kot 20 članov, ki delujejo na različnih nivojih, najboljša skupina pa se bo predstavila v torek na prireditvi ob 50. obletnici društva v Kulturnem domu Krško. Celo tako daleč smo prišli, da se dogovarjamo tudi za gostovanja. Tako bomo nastopili na občinskem sprejemu športnikov in na Petrovem sejmu v Brestanici,« pripoveduje Cizel.

Prav v dneh pred jubilejem je bilo krško Sožitje tudi na sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki je sedmim društvom Sožitje, ki letos zaznamujejo 50 ali 30 let dela, podelil listino o častnem pokroviteljstvu nad jubilejem.

»Dober občutek je, ko nekdo opazi naše delo. Tudi sicer se mi zdi, da se odnos družbe do oseb s posebnimi potrebami spreminja v pozitivno smer. Vključenost v družbo se veča, ti ljudje niso več tabu tema, kot so bili včasih. Tudi zakonsko se zadeve spreminjajo na bolje. Tako npr. nedavno sprejet zakon o socialnem vključevanju invalidov določa, da invalidna oseba po prenehanju zaposlitve lahko ponovno zaprosi za nadomestilo za invalidnost, kar prej ni bilo mogoče. To ni bilo ravno spodbudno za zaposlovanje invalidov,« pripoveduje Cizel.

Redno zaposlenih članov sicer še nimajo, so se pa nekateri dogovorili za opravljanje nekaterih del. Pri tem jim je bila v veliko pomoč ravnateljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja Barbara Fritz Smolej. »Dva naša člana zdaj pomagata kot biljeterja v kulturnem domu, eden pa je vključen v delo v vrtcu v Brestanici. To je sijajna izkušnja tako zanj kot za otroke, na ta način pa pride v zavest ljudi, da so te osebe sposobne več, kot se je včasih domnevalo,« poudarja Cizel, ki društvo vodi od leta 2014.

V naslednjem mandatu, če mu ga bodo člani marca na občnem zboru zaupali, bi rad, »da naše delo prepoznajo tisti, ki jim je društvo namenjeno, se pravi tisti, ki bi potrebovali našo pomoč, pa niso vključeni v društvo. Včasih je komu kar težko dopovedati, da je to v njihovo korist. To področje je še vedno precej stigmatizirano.«

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista z dne 1. marca 2018.

Berite brez oglasov

Trafika24 Logo

Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.

Prijava

Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.