Taborniki so jih navozlali že sedemdeset
S sinočnjo osrednjo proslavo je novomeški Rod gorjanskih tabornikov zaključil praznovanje sedemdesetletnice delovanja. Potem ko so v četrtek na Glavnem trgu v zanimivem pogovoru spomine na svoja taborniška leta in doživetja obudili veterani novomeške taborniške organizacije, med njimi tudi Andrej Pelko, ki je bil med tistimi, ki so 27. aprila leta 1952 na pobudo Toneta Gošnika ustanovili družino gorjanskih tabornikov, in Mirko Rupnik - Bizon, ki se je tej družini priključil nekaj tednov pozneje, pa Mojca in Marko Grein, ki sta v osemdesetih letih obudila že skoraj povsem zamrlo dejavnost rodu ter Andrej Kotnik in David Dobravc, ki sta vlekla novomeški taborniški voz za njimi.
V petek so se taborniki svojo dejavnost in veščine Novomeščanom predstavljali na več krajih po mestu, sinoči pa so častitljivo obletnico proslavili v prireditveni dvorani gostišča Loka, kamor so se pred dežjem umaknili z Muzejskih vrtov. Nastopili so otroški in odrasli pevski zbor novomeških tabornikov pod vodstvo,m Davida Dobravca in taborniški ansambel pod vodstvom Žige Dobravca, posamezni vodi so se predstavili s skeči, druženje ob pogovoru in pesmi ob kitari pa se je po proslavi zavleklo nevarno proti jutranjim uram.
Družino gorjanskih tabornikov je na temeljih skavtskega Trdinovega stega, ustanovljenega le dve leti pred začetkom vojne, leta 1952 ustanovil Tone Gošnik. Zgodovino svoje organizacije so novomeški taborniki podrobneje popisali ob šestdesetletnici v posebni izdaji glasila Strela. Začetki taborništva v Novem mestu segajo v september 1951, ko je imel Tone Gošnik, predvojni celjski skavt, pooblaščenec Zveze tabornikov Slovenije za Novo mesto in med drugim tudi tedanji glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista, na gimnaziji predavanje o taborniški organizaciji. Sestanki prvega voda sedmih tabornikov so prerasli v začetni vodniški tečaj. Do pomladi je število članov toliko naraslo, da so lahko 27. aprila 1952 ustanovili Družino gorjanskih tabornikov. Prvi glavar družine je postal prof. Jože Glonar, načelnik pa Tone Gošnik.
Po uspešno izvedenih taborih poleti 1952, ko so pomagali pri organizaciji taborov učiteljišča, pionirjev in vajencev ter izvedli prvi tabor DGT, je zanimanje za tabornike zelo naraslo. Tako so lahko 30. novembra 1952 v risalnici novomeške gimnazije ustanovili Rod gorjanskih tabornikov. Ob koncu prvega leta delovanja je RGT štel okoli 180 članov.
Kot so zapisali v posebni izdaji Strele, so bili predhodniki novomeških tabornikov pred drugo svetovno vojno skavti Trdinovega stega. Idejni vodja ustanovitve skavtske organizacije v Novem mestu je bil Božo Oblak, dijak novomeške gimnazije. Priprave na ustanovitev skavtskega stega v Novem mestu segajo v leto 1936, ko je skupina dijakov na novomeški gimnaziji ustanovila četo z dvema vodoma. Četa je kasneje dobila ime Gorjanska. Strokovno literaturo in pravilnike za pripravo na izpite iz skavtskih veščin so člani dobivali od Dravske skavtske župe iz Ljubljane. Iz priročnikov so se učili vozle, potne znake, zakone, obljubo in pridobivali druga skavtska znanja. Znanje so utrjevali na izletih v novomeško okolico. Ustanovna skupščina Trdinovega stega je bila 19. februarja 1939 na novomeški gimnaziji. Z vkorakanjem Nemcev v Novo mesto je skavtska organizacija prenehala delovati.
Kmalu po ustanovitvi Družine gorjanskih tabornikov je pri njej začel delovati taborniški klub Strela, ki je sprva štel precej več članov, ko pa jih je precej odšlo bodisi na študij v Ljubljano, v vojsko ali pa si je ustvarilo družine, se je ohranilo le trdno jedro šestih članov, ki so bili dejavni več kot šestdeset let in so veljali za najstarejšo taborniško skupino v Sloveniji, danes pa sta izmed njih živa le še dva, Mirko Rupnik - Bizon in Jože Gošnik - Johan. Na ustanovitev kluba Strela spominja spominska plošča na kamnu sredi Ragovega loga, kjer je bil klub ustanovljen.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
