MPA/Sašo Švigelj

Premierja sta o obrambnih izdatkih govorila pred sredinim vrhom Nata v Haagu, na katerem naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje teh izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035.

Iz kabineta premierja Goloba so danes sporočili, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP. "Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," so zapisali.

Plenković je na novinarski konferenci poudaril, da Hrvaška podpira višje izdatke za obrambo. Že zdaj za to namenja več kot dva odstotka BDP, od tega 30 odstotkov za modernizacijo in nove ambicije, ki jih bodo definirali na vrhu. 3,5 odstotka BDP naj bi namenili za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo. Plenković je ocenil, da je glede na rast hrvaškega gospodarstva in na investicije v hrvaško vojsko, realno da Hrvaška do leta 2035 doseže tudi te cilje.

Na Gradu Vinica poteka srečanje 🇸🇮 premierja dr. Roberta Goloba s 🇭🇷 predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Predsednika vlad sta se najprej srečala na štiri oči, sledil pa bo podpis Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o graditvi, upravljanju in… pic.twitter.com/n18gLxiS8U

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 23, 2025

Premierja sta na novinarski konferenci tudi izrazila zaskrbljenost glede varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, ki sicer niso bile tema njunih pogovorov. Vpletene strani sta pozvala, naj se vzdržijo stopnjevanja napetosti.

Kot je dejal Plenković, ima lahko stopnjevanje napetosti za posledico zvišanje cen energentov in okrepljene neregularne migracije v smeri EU. "Za nas je edina opcija v resnici mir, eskalacija na žalost običajno ne pripelje do miru," pa je v imenu slovenske vlade poudaril Golob.

MPA/Sašo Švigelj

Ob tem je bil kritičen do izraelske vlade, ker so se razmere na območju Gaze izrazito poslabšale, po tem, ko je bila že sklenjena prekinitev ognja.

Glede vloge Evrope pri umiritvi razmer pa bi si Golob želel, da bi Evropa prepoznala, kaj lahko sama izpelje in se ne bi ukvarjala, s tistim, kjer ne more izpeljati konkretnih korakov. "Na ta način tudi pričakujemo, da bo potekala razprava o pridružitvenem sporazumu med Izraelom in Evropsko unijo in da bomo resno opravili razpravo glede izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja 2. člena pridružitvenega sporazuma," je dejal.

Premierja sta podpisala sporazum o mostovih na meji

Danes podpisani sporazum bo omogočil obnovo 23 premostitvenih objektov na slovensko-hrvaški meji, ki so večinoma v zelo slabem stanju. Golob je na novinarski konferenci po srečanju dejal, da verjame, da bo sporazum imel pozitiven učinek na prebivalstvo vzdolž celotne kopenske meje. "Namenjen je točno temu, da meja ne razdvaja, ampak povezuje, da bo prebivalstvo lahko še naprej živelo ne samo v slogi, ampak v sožitju in da se bodo čez mejo tkale lepe, pozitivne življenjske zgodbe na obeh straneh," je pojasnil.

"Sporazum smo podpisali s ciljem boljšega vzdrževanja mostov, ki povezujejo Hrvaško in Slovenijo ter oba naroda, tako tiste ljudi, ki živijo ob meji kot tiste, ki prečkajo mejo. To je eden od majhnih, a vendar velikih operativnih korakov za približevanje naših držav in narodov," pa je dejal Plenković.

Sašo Švigelj

Nadzor na meji in slovenski turisti

Glede nadzora na slovensko-hrvaški meji, ki ga je Slovenija v nedeljo podaljšala do vključno 21. decembra, je Plenković menil, da trenutno ni večjih težav, in izrazil upanje, da bo tako tudi med turistično sezono.

"Cenimo, da številni slovenski turisti stalno prihajajo na Hrvaško. Imamo podatke, da se bo tako nadaljevalo tudi v letošnji sezoni," je še dejal hrvaški premier. Državi po njegovih besedah povezuje tudi dejstvo, da ima veliko Slovencev nepremičnine na Hrvaškem. Slovenija je tudi ena najpomembnejših trgovinskih partneric Hrvaške, je poudaril Plenković.

Govor o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne

Golob je hrvaškega kolega tudi seznanil z aktivnostmi glede priprav na izgradnjo oziroma odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. "Razumel sem, da je Hrvaška še kako zainteresirana in tudi mi smo zainteresirani, da Hrvaška sodeluje že v pripravi tega projekta kot enakovreden partner, kot partner s katerim imamo dobre izkušnje," je dejal Golob. Dodal je, da bodo pogovori o tem še potekali v prihodnjih mesecih in letih.

Plenković je poudaril, da Hrvaška razume ambicije Slovenije in načrte, ki se nanašajo na gradnjo Jek 2. Hrvaško stališče je po njegovih besedah znano že od začetka, to je, da je zainteresirana za nadaljevanje sodelovanja.

"Kar se tiče Hrvaške bi bilo idealno, da bi sodelovanje potekalo po obstoječem modelu, a smo pripravljeni na pogovore, glede na to, da gre za nove okoliščine in položaj. Na ta način bi si zagotovili električno energijo za praktično sto let vnaprej," je še dejal.

Premierja o manjšinah, grobiščih in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško

Premierja sta danes govorila tudi o Slovencih, ki živijo na Hrvaškem in Hrvatih v Sloveniji. Plenković je ob tem ponovil poziv Hrvaške, naj Hrvati v Sloveniji dobijo status manjšine. Med temami pogovorov je bila tudi vzpostavitev skupne komisije, ki bo se ukvarjala z vojaškimi grobišči. "Še vedno imamo družine, ki ne vedo, kje so pokopani njihovi družinski člani, žrtve povojnih pobojev," je dodal.

"Radi bi pospešili tudi gospodarsko, politično in ostalo sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo," je dejal hrvaški premier. Golob pa je poudaril, da je optimističen glede razvoja odnosov med državama. "Predvsem zato, ker verjamem, da takrat, ko dosegamo skupne zmage, nas te povezujejo in takrat so potem tudi vsi veliki izzivi sveta, v katerem živimo, dosti lažje obvladljivi," je pojasnil.