##IMAGE-2209242##

Po nedavni predstavitvi obnovitve brežiškega mostu na Bizeljski cesti in mestnega parka pri Mladinskem centru, oboje sodi v projekt »Obnova starega mestnega jedra«, so se pojavile nekatere ideje o drugačnih rešitvah, predvsem glede brežiškega mostu. Ureditev slednjega naj bi bila končana v letu 2010, k čemer občino zavezuje delež evropskih sredstev za ta projekt.

Že na javni predstavitvi konec marca so nekateri občani imeli glede predlaganih rešitev številne pomisleke. Ciril Kolešnik med drugim meni, da bi morali nasploh k obnovi mestnega jedra pristopiti bolj celovito in da Brežice potrebujejo mestnega urbanista, ki bi pri obnovi mesta upošteval tudi zgodovinske vidike. Prav tako arhitekt Karl Filipčič, sicer predsednik Društva za oživitev mesta Brežice, meni, da se ureditev mesta razvija precej enostransko.

Kolešnik pravi, da je problem Brežic celostna zasnova in dodaja, da je k reševanju mestnega urbanizma potrebno pristopiti celovito, izhodišče pa bi moralo biti poznavanje zgodovine mesta. Sedanji pristopi pri reševanju - tudi mostu na Bizeljski cesti - pa so po mnenju Kolešnika parcialni. Slednji je proti obnovi mostu in meni, da bi bila boljša rešitev nivojsko križanje Bizeljske ceste in Ulice pod Obzidjem. To idejo je v svoji diplomski nalogi leta 1979 razvil tudi arhitekt Andrej Oberč in po Kolešnikovem mnenju bi ji morali v Brežicah slediti, saj bi s tem dobili funkcionalno križišče ali krožišče, ki bi razbremenilo promet v mestno jedro. Kolešnik še dodaja, da v Brežicah ni ljudi z arhitekturno inteligenco, nujno bi potrebovali mestnega urbanista, kajti zgodovina mesta in celovit pristop bi morala biti osnova za vsa dela na področju načrtovanja in razvoja mesta. Kolešnik tudi nedavno javno predstavitev projektov - mostu in parka - ocenjuje kot javni »blef« (brez kakršnegakoli zaključka), ki je bil najbrž potreben, da se zadosti enemu izmed kriterijev pri pridobivanju evropskih sredstev. Kolešnik še poudarja, da bodo ti projekti zaznamovali mesto za najmanj 50 let naprej in dodaja, da se bori proti temu, da bi s številnimi slabimi rešitvami negativno označili mesto. Slednje tako ne bo izgubilo samo identitete, ampak tudi funkcionalnost.

Po mnenju župana Ivana Molana je predlog nivojskega križanja Bizeljske ceste in Ulice pod obzidjem zanimiva ideja, ki je bila izvedljiva in smiselna pred 50 leti, danes pa je glede na spremembe okolja ter prometne situacije preživeta. Idejo nivojskega križanja je ob upoštevanju sprememb prometa skozi čas leta 1984 opustil tudi sam projektant, saj so bila v 60 letih prejšnjega stoletja prevozna sredstva drugačna in manj številna, zato so bili tudi pogoji za prometno varnost drugačni. Kot še navaja župan Molan, tudi ureditveni načrt »Mestno jedro« predvideva takšno stanje in bi bilo ob spremembah potrebno spremeniti tudi ta prostorski akt. Poleg tega bi morali izdelati še ustrezne strokovne podlage za prometno omrežje. Dodaja še, da gre za dolgotrajen proces, za vse posege v mestu pa je potrebno tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Glede nivojskega križanja pa bi po besedah župana Molana morali Bizeljsko cesto poglobiti za 6 do 7 metrov, narediti bi bilo potrebno strmo klančino od tržnice proti stavbi občine. Takšna ideja bi zahtevala tudi izgradnjo visokih škarp pri spomeniku, pojavile bi se težave pri vhodih s poglobljene ceste, predvsem pri pošti. Otežen bi bil dostop do vodovodnega stolpa in ostalih zgradb. Izvedba take ideje bi pomenila tudi uničenje novozgrajenih parkirišč v ulici Pod obzidjem. Župan še meni, da je ideja tudi finančno težko izvedljiva, s spremembo projekta pa bi ogrozili evropska sredstva.  Se pa župan Molan strinja s projektanti, naj bo novi most čim bolj neopazen in naj omogoča odprt pogled na staro mestno jedro mesta.

Na občini razmišljajo tudi o dostopu do podzemnih objektov in o zasnovi podzemnih garaž z vstopom z nivoja ulice Pod obzidjem, za kar bo objektu nadvoza ustrezno prilagojen dostop. Dolgoročno takšna izvedba nadvoza lahko pomeni tudi uvoz v Vrbino.

Arhitekt Karl Filipčič meni, da bi bilo potrebno o ideji nivojskega križanja razmisliti, saj je slednje že obstajalo po drugi svetovni vojni, dolga leta nazaj pa je bil na tem mestu jarek. Prav tako je v svoji diplomski nalogi zajel obdobje od 1960 do 2000, kjer je ponudil tudi rešitev za povezavo med starim in novim delom mesta. Kot je danes za Lokalno. si povedal Filipčič, se je tudi njegov mentor arhitekt Ravnikar zavzemal za nivojsko povezavo mesta in dodal, da je potrebno izpostaviti ločnico med starim in novim delom, prav tako pa bi se z nivojskim križanjem promet umiril in razbremenil. Filipčič meni, da nedavno predstavljena obnova mostu na slednjem predvideva močne stebre, ki po so po njegovem mnenju zgrešeni, saj mora biti most neopazen, pogled mora biti uprt v staro mestno jedro, most pa naj bi bil le sredstvo, po katerem se pripelješ do mesta. Filipčič še meni, da bi bilo smiselno poleg predstavljene študije, ki predvideva most, pripraviti še eno, ki bi ponudila idejo nivojskega križanja tridimenzionalno, pa tudi finančno. Kot zaključuje Filipčič, se ureditev mesta žal razvija precej enostransko.