Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V ponedeljek, 26. novembra 2012, smo se v zgodnjih jutranjih urah dijaki 2. b, c in d Gimnazije Brežice odpravili na izmenjavo v Srbijo, natančneje v Kragujevac. Polni pričakovanj, navdušenja in dobre volje smo se vozili približno 8 ur. Ko smo prispeli, so nas gostitelji velikodušno pričakali v večnamenskem prostoru svoje šole. Predstavili so znamenitosti Srbije in Kragujevca ter nam pokazali slike prejšnjih izmenjav z našo šolo in ob pogledu na naše predhodnike iz sedanjega tretjega letnika smo se smehljali. Nato so nas gostitelji poklicali po imenih. Počasi smo spoznali drug drugega in se s polnimi rokami prtljage odpravili proti novemu domu. Že doma so nam pripovedovali, da so Srbi znani kot zelo dobri gostitelji, o čemer se je zagotovo vsak izmed nas dodobra prepričal. Ko se je dan počasi začel nagibati k večeru, smo se odpravili v mesto, da preizkusimo »kragujevško« nočno življenje. Odveč je govoriti, kako dobro smo se imeli.

Drugo jutro smo se ‒ nekateri z večjimi, drugi z malo manjšimi podočnjaki ‒ dobili pred šolo in se odpravili na ogled mesta in muzejev. Kragujevac je zagotovo vreden ogleda, vsekakor pa bi tu najbolj uživali ljubitelji srbske kuhinje, saj so v mestu pekarne z izvrstnim burekom, stojnice s kebabom in gostilne s čevapčiči na vsakem koraku.

Popoldne sta nas v gimnazijski telovadnici čakali nadvse razburljivi tekmi ‒. dekleta so se pomerila v odbojki, fantje pa v nogometu. S težkim srcem smo morali priznati poraz na obeh tekmah, je pa res, da smo nasprotnikom nagnali kar nekaj strahu v kosti. Nikakor pa ne dvomimo o uspešnosti naših ekip na povratni tekmi v domači telovadnici, za katero bodimo srečni, da je takšna, kot je.

Po še eni napol prespani noči je prišel na vrsto obisk prestolnice Srbije Beograda,ki smo ga imeli smo priložnost dodobra spoznati. Kar nekoliko utrujeni smo se zvečer vrnili domov in odšli spat. Saj ni res. :)

Napočil je četrtek in zopet smo si ogledovali mesto Kragujevac. Vse je že kazalo, da bo ogled zelo kratek in se bomo lahko kaj kmalu vrnili domov, a smo se krepko zmotili. Sledila je 3-urna hoja do muzeja na drugem koncu mesta. Pravzaprav ni bila tako dolga, samo noge so nas bolele, kot da bi bila. Na našo srečo in na srečo še bolj utrujenih gostiteljev smo imeli popoldne prosto. Mnogi s(m)o ga izkoristili za počitek, saj nas je čakala naporna noč. Ne zaradi pripravljanja prtljage, temveč zaradi skupne zabave s karaokami. Tokrat nas niso bolele noge, ampak ušesa.

Naslednjega jutra mnogi med nami nismo želeli dočakati tako kmalu. Čas odhoda. Ob poslavljanju in mahanju se je marsikomu zahotelo jokati in takih ni bilo malo. Da nismo bili tako zelo žalostni, so nam naši odlični spremljevalci ‒ profesorici Mateja Strnad Zorec in Tea Habinc ter profesor Avsec ‒ dovolili, da se ustavimo še na zadnjih srbskih čevapčičih, ki so bili več kot izvrstni. V zgodnjih nočnih urah smo se »kući pevajući« vrnili v Brežice, v t. i. realni svet.

Udeleženci izmenjave se že močno veselimo prihoda srbskih gostiteljev. Seveda se nam je na izmenjavi pripetilo še marsikaj »sočnega«, vendar vsega ne bomo izdali, saj priporočamo, da sami izkusite dogodivščine tovrstnih izmenjav.