Ob njegovi osemdesetletnici ostaja le še "Štampoharjeva" razstava o NOB
V Novem mestu, v Dolenjskem muzeju, stoji še zadnja stalna muzejska razstava o Narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji. Vse druge so že podrli in nadomestili s čim drugim. V tedaj še precej novi stavbi Dolenjskega muzeja je leta 1981 razstavo s sodelavci iz Ljubljane postavil tedanji kustos Dolenjskega muzeja zgodovinar Anton Štampohar, izjemen raziskovalec, ki bi 9. maja na dan zmage praznoval osemdeset let. Ko se je leta 1943 v Gradcu v Beli krajini rodil, to še ni bil dan zmage, saj sta morali nanjo Slovenija in Evropa čakati še natanko dve leti.
Ob osemdesetletnici rojstva zdaj že 26 let pokojnega kustosa Antona Štampoharja so v Dolenjskem muzeju pripravili voden ogled razstave o NOB s predavanjem kustosinje Marjete Bregar, Štampoharjeve strokovne naslednice, ki je orisala delo in dediščino svojega predhodnika in nastajanje omenjene razstave, za katero je Anton Štampohar obdelal predvojno obdobje in obdobje vojne od leta 1941 do 1943.
Anton Štampohar je bil po poklicu učitelj zgodovine in zemljepisa. Svojo poklicno pot je začel kot učitelj, leta 1971 pa se je zaposlil v Dolenjskem muzeju kot kustos za zgodovino na tedanjem oddelku za NOB in ljudsko revolucijo. V muzeju je služboval do upokojitve leta 1994, vendar je z delom, ki mu je bil predan do tedaj, nadaljeval tudi v pokoju. Bil je izjemno pedanten in vztrajen raziskovalec, veliko časa je posvečal delu na terenu, kjer je tako zbiral gradivo kot tudi beležil pričevanja ljudi, ki so se v tistem času še dobro spominjali dogodkov pred, med in neposredno po vojni. Blizu mu je bilo tudi raziskovanje virov v različnih arhivih.
Bil je avtor številnih razstav in knjižnih del, redno je objavljal prispevke v dnevnem in strokovnem časopisju. Ogromno zbranega gradiva je ostalo ob njegovi smrti še neobjavljenega, njegov za zdaj zadnji objavljeni prispevek z naslovom Sovražna razmejitev in zaščita meje na območju Gorjancev pa je izšel v sklopu razstav in knjige En krompir, tri države: okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945, ki je izšla pred dvema letoma pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani. V njegovi zapuščini je še ogromno gradiva, ki bi ga bilo treba ustrezno urediti in po možnosti tudi objaviti, saj so v njem podatki, ki jih danes ne bi mogli pridobiti, saj je večina prič dogodkov tistega časa že pokojnih, številni dokumenti pa za vedno izgubljeni.
Več o dogodku v Dolenjskem muzeju in Antonu Štampoharju pa v tiskani in elektronski izdaji Dolenjskega lista, ki bo izšel prihodnji četrtek.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
