Mesec september in začetek oktobra je čas, ko je potrebno še zadnje veliko delo v vinogradu, trgatev. Trgatev ni le opravilo, temveč tudi družabni dogodek, na katerem se zberejo sorodniki, prijatelji, sosedje in s skupnimi močmi, ob pesmi in vriskih, obirajo letino ter delo zaključijo s pogostitvijo, likofom.

Najmanjša slovenska vinorodna dežela Posavje je na svojih gričkih gosto posejana z vinogradi in zidanicami, vinskimi hrami. Okolica Krškega se lahko pohvali z mnogimi vinorodnimi legami, danes pa bomo izpostavili Trško goro. V bližini cerkve sv. Jožefa je posestvo Meniško, ki je bilo nekdaj last menihov avguštincev iz Ljubljane, leta 1878 pa ga je kupil Janez Mencinger, krški odvetnik in pisatelj. V svojem nedokončanem romanu Meniški spomini je pisal o Krškem, Trški gori in meniških vinogradih ter poveličal vlogo kmeta – vinogradnika. Med pregledovanjem časopisov smo v tedenski prilogi Slovenca, Ilustriranem Slovencu, našli objavi in fotografije s trgatve na Trški gori, ki datirajo v leti 1928 in 1931. Izreze iz časopisa vam danes predstavljamo kot zanimivost, kako sta bila območje in trgatev videti pred skoraj stoletjem.

Pod pobočjem Trške gore stoji grad Šrajbarski turn, katerega velika grajska klet še danes ohranja svojo namembnost pod okriljem največje vinske kleti v Posavju. Na gradu Šrajbarski turn je imel svoj atelje kipar Vladimir Štoviček in tam je nastalo tudi nekaj del s tematiko vinogradništva, ki so del umetniške zbirke Mestnega muzeja Krško, med njimi izpostavljamo skulpturo Obiralko grozdja.