Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Po nekaj napornih tednih priprav je končno napočil dolgo pričakovani marčevski ponedeljek. Dopoldne smo kot ponavadi sedli za šolske klopi, vendar smo bili izredno dobre volje, saj smo vsi že nestrpno pričakovali obisk naših italijanskih prijateljev. Bližal se je večer in ob šesti uri so naši telefoni zazvonili s sporočilom, da je italijanski avtobus nekje v bližini Postojne in da se moramo počasi pripraviti na njihov prihod. Z očetom sva naredila še zadnji postanek v trgovini, mama pa je pridno kuhala slastno večerjo za našo gostjo.

Ura je bila naokoli, kot bi mignil, zato sem se odpravila proti šoli, kjer sem se v jedilnici dobila z ostalimi sošolci. V zraku je bilo moč čutiti pozitivno energijo in navdušenje, oboje pa se je sčasoma le še stopnjevalo. Naposled nas je razrednik obvestil, da nas od prihoda Italijanov loči le še dobrih pet minut in naša skupinica se je zato počasi pomaknila na avtobusno postajališče pred gimnazijo. Sošolke so nestrpno oprezale na cesto in iz pljuč se jim je vsakič izvil izdih razočaranja, ko zvok vozila, ki se je pripeljalo izza ovinka, ni ustrezal avtobusu naših Italijanov.

Nato pa je končno napočil težko pričakovani trenutek. Vsi so začeli mahati in glasno pozdravljati naše goste. Nekateri so na premikajočem se vozilu iskali že znane obraze, drugi so imeli letos povsem novega gosta, zato so s pogledi nestrpno prečesavali avtobus in ugotavljali, ali je morda ta ali oni njihov, ter se nazadnje odločili, da bodo počakali na uradno razmestitev po domovih, ki je sledila njihovemu prihodu. Potem je napočil čas, da se odpravimo proti svojim domovom in najverjetneje že precej lačnim gostom postrežemo z večerjo. Vožnja domov je bila precej tiha, z bratom sva sicer želela mojo gostjo vprašati o celodnevni vožnji, na primer, kako dolgo so potovali in kdaj so šli od doma, vendar je zaradi slabega znanja angleščine le odkimala z glavo ali pa veselo pritrdila na vprašanje. Po večerji smo se z ostalimi Brežičani dobili v starem jedru mesta in skupaj z Italijani preživeli večer.

Naslednji dan je sledil kratek program v predavalnici, predstavitev občine v Mladinskem centru Brežice, potem pa končno polurni odmor za malico. Italijanski dijaki so bili navdušeni nad našo veliko jedilnico, predvsem pa nad toplo malico, saj na njihovi šoli niso deležni takšnega razkošja. Po malici je sledila orientacija po Brežicah – dobili smo liste z vprašanji v italijanskem jeziku, nagrada za slovenska dijaka zmagovalne skupine pa je bila petica pri geografiji. Po orientaciji je sledil obisk pouka po skupinah, nato športno srečanje: za fante nogomet, za dekleta odbojka in badminton.

Preberite še ...

Turizem

Romarska pot, ki jo Hrvati ohranjajo že več kot 800 let

V sredo smo se ob osmi uri zjutraj zbrali pred šolo in počasi krenili proti Termam Čatež. Italijanskim prijateljem je osebje Term bolj podrobno predstavilo celoten kompleks, mi pa smo bili na srečo deležni le kratke razlage in hitrega ogleda novejšega hotela, nato pa je sledil najbolj pričakovani del dneva: skupno kopanje v notranjih bazenih Term, kjer je voda prijetno topla, zato smo se vsi z veseljem namočili in neskončno uživali v treh urah, ki smo jih imeli na razpolago.

Zvečer se je večina razreda s svojimi gosti odpravila proti Sevnici, kjer smo rezervirali steze za bowling. V uri, ki je sledila, smo ugotavljali svojo bodisi nadarjenost bodisi nenadarjenost za podiranje kegljev s težkimi kroglami, po izteku našega časa na stezah pa smo si privoščili še kozarec pijače in se nazadnje odpravili na vlak proti domu.

Naslednji dan je sledil obisk prestolnice, nad katero so bili vsi naši gostje precej navdušeni. S fotografskimi objektivi so ujeli vsak kotiček Ljubljane in iskali pot okoli ljubljanskega gradu. Spustili smo se nazaj do vznožja griča in počasi šli do Prešernovega trga, kjer so nam bile pod Prešernovim spomenikom dane tri ure prostega časa za obisk trgovin, kavarn ali restavracij. Pred povratkom domov smo naredili še hiter postanek na Otočcu, kjer so nas očarale pravljične barve sončnega zahoda, katerega oranžno rdeči žarki so se odbijali od mirne vodne gladine in ustvarjali čudovit, skoraj magičen občutek.

Naslednji dan smo si ogledali raziskovalni center podjetja GEN Energija v Krškem, nad katerim so bili Italijani še posebno navdušeni, nato pa še mestni muzej Krško. Kmalu nam je začelo zmanjkovati energije, zato smo se odpeljali z italijanskim avtobusom nazaj v Brežice in popoldne izkoristili za polnjenje baterij, saj je zvečer sledilo še zadnje skupno druženje pred odhodom.

Kar prehitro je prišel dan odhoda in nekateri so se s solzami v očeh poslavljali od svojih gostov oziroma gostiteljev. Sledili so mnogi objemi in poljubi slovesa, nato pa so se vkrcali na svoj avtobus ter nam takoj začeli mahati skozi okno. Ko so izginili za ovinkom, je bilo med nami čutiti veselje, ker smo doživeli čudovit teden, pa tudi žalost in razočaranje, ker je bilo izmenjave tako hitro konec.

Izmenjava z dijaki italijanske srednje šole Liceo Classico Pietradefusi je bila nepozabna in zagotovo jo bomo vsi ohranili v lepem spominu ter čez mnoga leta skupaj z veseljem obujali spomine nanjo.

Galerija

Arhiv Lokalno.si