Načrtovana gradnja male hidroelektrarne (MHE) na Dvoru pri Žužemberku bo dodatno ogrozila vodostaj reke Krke, ki pa že sedaj ne dosega ekološkega minimuma - so ponovno opozorili na današnji novinarski konferenci sredi Dvora. Skupno so jo sklicali Civilna iniciativa proti gradnji hidreoelektrarn na reki Krki, Ekološko društvo Suha krajina in Zveza ekoloških gibanj (ZEG).

Predsednik ZEG Karel Lipič pravi, da načeloma niso proti obnovljivim virom energije, da pa MHE na Krki ni dopustna - celotno področje reke je namreč na seznamu evropskega projekta varovanja narave Natura 2000, ki določa posebne standarde, ki so z MHE izključujoči. Lipič se ne strinja z rezultatimi presoje vplivov na okolje, na katere se sklicuje investitor, češ, da ribogojnica ne škoduje Krki in da reke tudi MHE ne bo ogrozila. ''Nisem še videl študije, ki bi jo naročil investitor (takšnih pa je 95 odstotkov) in bi govorila proti projektu,'' pravi Lipič. 

Kot rečeno, imajo ekologi že na račun ribogojnice, na območju katere naj bi lastnik zdaj postavil še MHE, veliko pripomb. Jože Jenkole iz omenjene Civilne iniciative opozarja, da se dvorski slapovi pri zajetju vode za ribjo farmo (kjer naj bi bilo zajetje tudi za MHE) že zdaj nekaj mesecev na leto izsušijo, ob še večjem odvzemu vode se bojijo povsem suhe struge. ''Stanje je že zdaj katastrofalno, slapovi se rušijo. Pred desetimi leti smo se tukaj še kopali,'' se spominja Jenkole. Proti gradnji MHE zbirajo podpise pod posebno peticijo, proti projektu gradnje in za preučitev okoljskih vplivov že obstoječe ribogojnice so jih doslej zbrali tisoč.

Na občini Žužemberk pravijo, da vsa potrebna soglasja za gradnjo MHE dajejo državni organi, po besedah župana Franca Škufce pa podpirajo stališča ekologov in krajanov.