Arhiv Lokalno.si

ETrš

V sredo, 15. decembra 2010, smo dijaki 3. Ae in 3. Be oddelka, skupaj s profesoricami Darjo Babič-Drašler, Mojco Ogorelc in Patricijo Rudolf, odšli na strokovno ekskurzijo v Ljubljano.

V Ljubljani smo najprej obiskali državni zbor Republike Slovenije, se seznanili z njegovim delovanjem in prisostvovali 23. redni seji. Spremljali smo razpravo o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Nato smo odšli do Predstavništva Evropske komisije in parlamenta v Sloveniji. Med potjo do predstavništva smo se ustavili še pred Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer nam je profesorica Mojca predstavila bistvene informacije o knjižnici. Izvedeli smo, da je to naša največja knjižnica in je najpomembnejše delo arhitekta Jožeta Plečnika. Knjižnica zbira, hrani, varuje in ohranja pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda.

Na predstavništvu Evropske komisije in parlamenta pa nam je gospod Žnidarko predstavil delovanje Evropske unije in programe za mlade v okviru EU. Potem smo obiskali še Slovenski šolski muzej. Tam smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina si je ogledala stalno razstavo Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Druga skupina pa se je vživela v učno uro naših babic in dedkov iz leta 1907, na temo lepega vedenja. Učno uro smo pričeli tako, da smo se najprej vsi preoblekli oz. si nadeli obleke, kakršne so v tistem času nosili učenci v šoli. Odšli smo v učilnico, kot je bila pred 100 leti. S pomočjo šolskega reda iz tistega časa smo spoznali, kako so se morali učenci takrat obnašati in kako so bili kaznovani. Vedenje v šoli je bilo takrat zelo pomembno, saj so ga ocenjevali in z negativno oceno iz vedenja učenci niso mogli napredovati v višji razred. Dekleta in fantje nismo smeli sedeti skupaj, zato smo na eni strani bila dekleta, na drugi pa fantje. Ko je prišla učiteljica v razred, smo morali vsi vstati ter jo pozdraviti: " Bogdaj, gospodična učiteljica". Učiteljica je bila prav takšna kot v tistih časih, ko so šolo obiskovali naši predniki. Klopi so bile majhne in neudobne. Med sedenjem smo morali imeti roke na hrbtu. Prav tako smo se seznanili s pravili lepega vedenja. Bilo je zelo poučno in hkrati zabavno. Ta ura je bila možnost, da smo se lahko vrnili 100 let nazaj in videli, kakšno je bilo šolanje naših babic in dedkov. Učna ura nas je zelo navdušila.

Po ogledu muzeja in učne ure smo se zadovoljni odpravili domov.

Marija Krivec, 3. Be
Ekonomska in trgovska šola Brežice