Čistilna naprava na Mirni - konec zapletov
Štiri leta je že tega, odkar Čistilna naprava na Mirni ni več čistila odpadnih voda gospodinjstev in ostalih uporabnikov z desnega brega reke Mirne. Znani so vsi zapleti in spori, katerih glavni protagonisti so bili GOP Mirna, Komunala Trebnje in občina Trebnje. Srž nesporazumov so bila neurejena lastniška razmerja okoli Čistilne naprave, vendar pa na današnji novinarski konferenci na trebanjski občini niso pogrevali starih zamer. ''Z veseljem vam sporočam, da ČN Mirna spet nemoteno deluje,'' je naznanil župan Alojzij Kastelic, ki si je za ureditev razmer na Mirni prizadeval že kot trebanjski podžupan.
Pogajanja z vsemi vpletenimi je lahko pospešil s prevzemom županske funkcije, kljub temu pa po lastnih besedah ni hitel, saj je zadeva že od nekdaj imela političen predznak in je želel, da bi se z doseženim dogovorom brezpogojno strinjale vse strani. Najprej je to ministrstvo za okolje in prostor, s katerim so Trebanjci več mesecev usklajevali pogodbo o ponovnem celovitem zagonu ČN Mirna in se je moralo v celoti strinjati z načinom njenega delovanja, ki velja za edinstven primer v Sloveniji. Dokončno pa je sklenitvi sporazuma pot odprl zakon o zasebno-javnem partnerstvu, ki je začel veljati letošnjega marca in tako je bila 'pokrita' tudi udeležba mirnskega GOP-a.
Čistilna naprava tako od začetka aprila spet deluje tudi za nekaj več kot 500 gospodinjstev na desnem bregu Mirne. Vsa potrbena dela so bila opravljena v enem dnevu, stroški ob tem pa niso presegli 2.000 evrov - predhodne ocene Komunale o potrebnih več deset milijonov tolarjev so bile torej izrazito prenapihnjene. Vse to pa ne pomeni, da občina odstopa od načrtovane gradnje povsem nove čistilne naprave, ki naj bi jo postavila skupaj z Zavodom za izvrševanje kazenskih sankcij z Doba in naj bi zadoščala za potrebe vseh okoliških naselij vključno s Šentrupertom.
To bo velik projekt, finančno zelo zahteven in potrebnih 5 milijonov evrov naj bi zbrali tudi preko evropskih skladov, nov objekt pa naj bi zagnali čez pet let. Nemoteno delovanje ČN Mirna pa zdaj med drugim zagotavlja tudi nadaljnji razvoj tega kraja - brez priključka na ČN namreč ni bilo mogoče dobiti nobenega gradbenega dovoljenja, zdaj pa med drugim še letos načrtujejo obnovo kanalizacijskega sistema in možnih bo 60 novogradenj.
Alojzij Kastelic je danes spregovoril tudi o trebanjski deponiji Globoko - ta zdaj služi 18.000 občanom, ker zakonski minumim določa, da mora deponija pokrivati potrebe vsaj 55.000 ljudi, Trebanjci iščejo možnost, da bi njihovo deponijo uporabljali tudi občini Žužemberk in Mirna Peč ipd. Vsekakor je deponija lepo urejena in bi zadostovala lahko vsaj še za nadaljnih 50 let. Seveda, če bodo tudi gospodinjstva začela ločevati odpadke - sicer bo odvoz bistveno dražji. In da bi v občini Trebnje preprečili nastajanje divjih odlagališč po gozdovih, bo možno na deponijo Globoko brezplačno odvažati prav vse vrste odpadkov, od kovine, elektronike, tudi gume in nevarne odpadke. Sicer pa Trebanjci želijo še letos v projekt eko-šol vključiti prav vse svoje osnovne šole. ''Da se bodo starši učili od svojih otrok,'' pravi župan.
Ta je imel danes še eno prijetno dolžnost - sedmi sili je namreč predstavil novo direktorico trebanjske občinske uprave Marjano Martinčič.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se