Foto: R. Petančič

Dobila je novo slamnato streho, pri obnovi pa so bile natančno upoštevane vse smernice ter pogoji Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, OE Novo mesto.

"To daje projektu posebno težo: gre za več kot zgolj menjavo kritine. Gre za pomemben prispevek k ohranjanju naše skupne kulturne dediščine, ki jo Rangusova hiša predstavlja kot dragocen primerek tradicionalne arhitekture podeželja,« pove Rok Petančič, višji svetovalec za projektno delo na Občini Škocjan.

· Muzej na prostem v Zagraškem logu

300-letna Rangusova hiša bo dobila novo slamnato streho

Mojster slamnate kritine Janez Golnar

Foto: R. Petančič

Nova slamnata strešna kritina je bila izdelana z veliko mero znanja, potrpežljivosti in spoštovanja do tradicije. Ni več veliko mojstrov, ki bi to znali opraviti.

Občina Škocjan je to nalogo zaupala Janezu Golnarju iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki je z izkušenimi rokami oživil starodavno znanje, in Rangusova hiša tako ostaja pokončna pričevalka minulih časov – in navdih za prihodnje rodove.

Kulturno ministrstvo 13 od dobrih 32 tisoč evrov

Obnova je občini uspela s pomočjo sredstev z Ministrstva za kulturo RS, od koder so prejeli dobrih 13 tisoč evrov, razlika do 32.200 tisočakov pa je šla iz občinskega proračuna.

Celovitejša zamenjava kritine Rangusove hiše, katere lastnica je Občina Škocjan, je bila potrebna, saj je bila streha v zelo slabem stanju. Slama je poropadala zaradi goste plasti mahu, ki je zadrževal vlago, ogrožena je bila lesena konstrukcija stavbe.

Nevarnost zamakanja mimo

L. Markelj

Kot pravi Petančič, če ne bi ukrepali pravočasno, bi bila velika nevarnost zamakanja in trajne poškodbe kulturnega spomenika.

Muzej na prostem poleg hiše sestavljajo še kašča z nekaj muzejskimi predmeti iz preteklosti in svinjak. Pred nekaj leti so zraven postavili tudi učni čebelnjak, urejen je še t.i. gartelc oz. zeliščni učni vrt.