Arhiv Dolenjskega lista

Krajani Gorenjega Maharovca že leta zaman opozarjajo odgovorne o nujnem avtobusnem postajališču ob zelo prometni državni cesti v križišču pri gostilni Pri Slavcu, kjer ustavljajo tako delavski kot šolski avtobusi - do nedavnega resnično na cesti. Talne označbe za avtobus so le na strani proti Šentjerneju, kjer je več prostora, otroci pa so morali nato cesto prečkati brez označb prehoda za pešce. Nevarnost je velika, ker tu avtomobili in tovornjaki po ravnini resnično brzijo, večina še veliko hitreje, kot je omejitev hitrosti, 90 kilometrov na uro.

»Za avtobusno postajališče vaščani na občino pišemo dopise že od leta 2005, saj gre vendar za varnost naših otrok. Ker se toliko časa nikamor ne premakne in je vedno odgovor le, da gre pač za državno cesto, kjer občina sama ne more nič, imamo počasi teh izgovorov dovolj. Zakaj pa so ob isti državni cesti lahko zgradili postajališča v Grobljah, Šentjerneju, Brezovici, Gradišču? Le v Maharovcu je nemogoče?! Ne moremo si razlagati drugače, kot da nekdo »bremza«, da so zadaj neki interesi, za katere ne vemo,« pravi Dušan Kodelič, oče dveh majhnih otrok, tretješolca in vrtičkarja.

OD SEPTEMBRA BOLJ VARNO

A Občina Šentjernej pravi, da od začetka šolskega leta ni več tako in je poskrbela za boljšo prometno varnost šolskih otrok, ki so morali prej izstopati iz avtobusa na zelo prometni in nevarni državni cesti v križišču v Maharovcu, kjer ni avtobusnega postajališča, pločnika ali prehoda za pešce.

»Tretji šolski dan smo spremenili vozni red in avtobus naših šolskih otrok ne spušča več na sredi ceste, na kateri je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro,« pravi Darja Will, na občini Šentjernej zadolžena za družbene dejavnosti. Šolski avtobus sedaj pripelje iz Gorenje Gomile in tamkajšnje otroke spusti pri gasilskem domu v Dolenjem Maharovcu, kjer je označba za avtobus. Tiste otroke, ki živijo v Gorenjem Maharovcu, pa isti avtobus pripelje na avtobusno postajo pri gostilni, torej na drugo stran ceste kot prej, tako da otroci ne potrebujejo več hoditi čez cesto in se izpostavljati veliki nevarnosti. S spremembo voznega reda so tako dosegli, da otroci izstopajo na označenih mestih ob cesti in ne več na cesti

ODGOVOR DIREKCIJE: OBČINA NAJPREJ OPPN

Direktor občinske uprave na občini Šentjernej Samo Hudoklin razume stiske krajanov, a zadeva je komplicirana, pravi, ker gre za križanje državne in občinske ceste, kar pomeni, da občina sama ne more začeti investicije. Resnično je bil idejni projekt za ureditev križišča že pred leti narejen in menda tudi uvrščen v državni načrt razvojnih programov, a je potem izpadel - verjetno zaradi pomanjkanja sredstev.

Na Direkciji RS za infrastrukturo so potrdili, da je bil projekt ureditve križišča v Gorenjem Maharovcu leta 2010 uvrščen v NRP in sicer kot rekonstrukcija ceste Novo mesto - Šentjernej. »Občina je že pridobila idejni projekt (IDZ) za križišče v dveh variantah: poleg štirikrakega z levimi zavijalnimi pasovi je predlagano tudi krožišče.

Za umestitev katerega koli križišča, ki posega izven območja ceste, mora Občina Šentjernej najprej z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) umestiti križišče v prostor, šele nato je možno naročiti projektno dokumentacijo za izvedbo (PZI). V postopku sprejemanja OPPN morajo nosilci urejanja prostora, npr. kmetijsko ministrstvo, dati soglasje, da se z izgradnjo križišča lahko zasedejo kmetijska zemljišča,« pravijo in glede financiranja pojasnjujejo, da se sofinancerski delež izdela na osnovi projektne dokumentacije, ker pa ta ni izdelana, se ti še ne morejo določiti. V zvezi z marčevskim sestankom na občini na direkciji pravijo, da so se za ureditev križišča in avtobusnih postajališč v Maharovcu dogovorili, da vso projektno dokumentacijo pridobi občina.