##IMAGE-3600339##

»Ali imate še žico?« je vsakodnevno vprašanje, ki ga zaposleni na občinski upravi občine Kostel in tamkajšnji turistični delavci slišijo v teh dneh tudi po večkrat na dan. S podatki o nočitvah in obiskanosti turističnih kmetij v občini bodo sicer razpolagali v teh dneh, lahko pa že sedaj povedo, da imajo precej manj dnevnih gostov in kopalcev kot lani, manj pa je tudi avtodomov. Vsakodnevni telefonski klici jim dokazujejo, da sicer željne užitkov ob Kolpi odganja žica.

Občina Kostel sodi med občine, kjer je ministrstvo za obrambo postavilo največ tehničnih ovir za varovanje naše južne meje pred begunci. »Imamo 32 km Kolpe in kar 26 km žice oziroma 1 km manj, saj so jo maja pri Slavskem Lazu zamenjali s panelno ograjo,« prvi županja občine Kostel Lilijana Butina. Medtem ko so drugje ob Kolpi obmejno žično ograjo z rezili, ki so jo postavili med lanskim begunskim valom, že pred meseci nadomestili s panelno ograjo, imajo v občini Kostel še vedno žico. Vendar pa, kot pravi županja, za njih tudi ni sprejemljivo, da bi žico zamenjali z ograjo.

Na izletniški kmetiji Padovac v vasi Selo v občini Kostel imajo letos pol manj gostov kot lani. »Lani smo imeli tudi kar nekaj raftarjev, ki so prišli k nam, vsaj na kosilo, letos pa nismo imeli še nobenega,« pravi Ana Padovac. Čeprav so že sami močno prizadeti, pa posledice žice verjetno še bolj občutijo tisti, ki so še bolj ob meji, bliže Kolpi.

»Smo za to, da se žico odstrani, kolute pa shrani. Če bi bilo potrebno, bi jih lahko postavili v treh dneh,« pravi in dodaja, da so že ob namestitvi žice v začetku decembra lani predlagali, da bi postavili le stebre. Razlog, da so to predlagali, je predvsem v tem, ker ne verjamejo, da bodo begunci poskušali prečkati mejo na območju njihove občine. »Do sedaj nismo imeli še nobenega,« pravi županja. Prepričana je, da jih tudi ne bo, čeprav, kot priznava, so v času po osamosvojitvi Slovenije, v letih od 1992 do 1995, tudi na območju njihove občine zajeli nekaj ilegalnih pribežnikov, predvsem Romunov. »Ker je tu Gorski kotar, ker so hribi, dvomim, da bodo sem prišli begunci z otroki. Tudi če bi prišli, pa imamo za to vse pripravljeno,« pravi.

»Naj bo več varovanja, več policije, vojske. Naj naredijo več obhodov,« pravi in dodaja, da so sicer najboljši varuhi meje domačini. Občina zelo dobro sodeluje s policijo, že mesece pa se trudijo, da bi svoje stališče pojasnili ministrstvu za obrambo. »V sedmih mesecih, odkar so nam postavili žico, ni bilo še nikogar k nam. Bili smo zelo potrpežljivi in razumevajoči, vendar pa je nekaterim sedaj prekipelo,« pravi o odločitvi kostelskih svetnikov, ki so jo sprejeli na svoji zadnji seji konec julija, da po več telefonskih pogovorih in povabilih sedaj predstavnike ministrstva za obrambo tudi pisno pozovejo, da pridejo v Kostel. Vse, kar so občani Kostela do sedaj dobili od državnih organov, je bilo le obvestilo direktorja uprave policije, da bodo na njihova zemljišča postavili začasne tehnične vire. »Takrat se je govorilo tudi o odškodninah, a danes o tem nihče ne govori, čeprav so lastniki zemljišč, po katerih poteka žica, zato prizadeti,« pravi.

»Če bo žica ostala dalj časa, bomo zahtevali rento,« pravi županja, ki v teh dneh opozarja na še en velik problem – zaraščenost žice. Trava, pleveli, trnje in grmovje so ponekod žico že skoraj prekrili, zaradi tega pa je, kot pravi županja, še bolj nevarna, saj jo lahko ne le živali, ampak tudi ljudje spregledajo. Ministrstvo za obrambo je sicer objavilo razpis za košnjo, za katero so nekateri domačini zainteresirani, vendar pa, kot pravi Butinova, si ne zna predstavljati, kako bodo kosili, saj so ponekod v lok rezilne žice vpeta tudi drevesa. Ponekod je žica tudi zelo blizu Kolpe ali celo v njej, zato so imeli po njenem srečo, ker Kolpa letos spomladi ni narasla. Zaradi žice se namreč sedaj še bolj kot kdajkoli bojijo poplav, ki bi žico odnesle, s tem pa lahko povzročile tudi pravo katastrofo. Tudi o tem se zato želijo pogovoriti s pristojnimi, ki bodo odločali, ali naj žica ostane ali ne.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista z dne, 28. julij 2016.